Finančni trgi

Prispevki

Bitka za prestol naj investicije: zlato proti delnicam

Bitka za prestol naj investicije:  zlato proti delnicam
September 30
09:23 2016

V prejšnji številki Alfe smo se osredotočili na vprašanje, ali je zlato kot naložba dobra zaščita pred inflacijo. Ugotovili smo, da nas zlato na res dolgi rok v resnici varuje pred dvigom cen, na kratki in srednji rok pa je predvsem špekulacija.  Tokrat bomo malce pogledali v zgodovino in primerjali donose naložb v zlato v primerjavi z ameriškim delniškim indeksom.

Zlati hrošči proti delniškim bikom

Med investitorji se pogosto oblikujejo skupine, ki zagovarjajo svoj način investiranja. Obstaja malo morje investicijskih pristopov, večina ne prinaša dobrih donosov, nekaj pa jih je zelo dobrih (tudi o njih smo v Alfi že pisali).

Investitorji, ki močno zagovarjajo investiranje v zlato in imajo pogosto večino svojih sredstev bodisi v zlatu bodisi v podjetjih, ki pridobivajo ali predelujejo zlato, spadajo v skupino t.i. zlatih hroščev (angl. gold bugs). Od njih bomo pogosto slišali, da je zlato vrhunska naložba in da bi moralo zavzemati večji del naložbenega portfelja vsakega investitorja.

Na drugi strani so investitorji, ki so popolnoma prepričani v superiornost delnic kot najboljšega naložbenega razreda. Menijo, da delnice zaradi dolgoročno visokih donosov pomenijo najmanjše tveganje za dolgoročne investitorje, in da bi moral povprečni investitor povečini investirati v delnice, po možnosti kar v indeksni sklad z nizkimi upravljavskimi provizijami.

Na čigavi strani ste vi? No, raje najprej poglejmo, kaj nas uči preteklost ...

1972 - 1980: zlata doba za – zlato

Med letoma 1972 in 1980 je bila v ZDA visoka inflacija, ki ji ni bilo videti konca. Stopnja inflacije je vztrajno naraščala in leta 1980 dosegla 15 odstotkov, medtem ko so obrestne mere na bankah ter donosi državnih obveznic močno zaostajali. Investitorji so v tistem obdobju realno izgubljali, saj je njihovo premoženje kljub visokim nominalnim donosom po upoštevanju inflacije izgubljalo vrednost.

Joj, je to mesec, ki se ga moramo bati?

Nizke oziroma negativne obrestne mere pa so idealno okolje za rast cene zlata. To se je seveda v tistem obdobju tudi zgodilo. Cena zlata je po ukinitvi t.i. zlatega standarda, s katerim je bil dolar vezan na fiksno količino zlata (oz. je bila cena zlata fiksna v dolarjih), začela hitro rasti.

»V osmih letih, med letoma 1972 in 1980, je cena zlata narasla s 70 dolarjev na unčo na več kot 800 dolarjev. Investitorji, ki so vlagali v zlato, so ustvarili kar 1.378 % donosa.«

Na drugi strani je visoka inflacija negativno vplivala na ameriško gospodarstvo. Podjetja so komaj uspela zviševati cene svojih izdelkov, da so ustvarila pozitivno maržo, saj so cene surovin tako hitro naraščale. Zaradi ogromne rasti cene nafte je gospodarstvo padlo v recesijo. Delnice so v tistem obdobju pridobile okoli 60 odstotkov (brez upoštevanja dividend), kar je glede na višino inflacije in dolgo dobo zelo slab rezultat.

Primerjava obeh naložb na prvem grafu pokaže očitno razliko med zlatom in delnicami med letoma 1972 in 1980. Zlato je torej edina smiselna naložba, delnice pa so za neumneže. Ali kako?

Graf 1: Gibanje cene zlata in ameriškega delniškega indeksa Wilshire 5000 (ki predstavlja celotno borzo) med letoma 1972 in 1980

zlato-1972-80

Vir: Federal Reserve Bank of St. Luis (fred.stlouisfed.org), 2016

1981 - 1999: zlata doba za – delnice

Leta 1980 je prišlo do preloma. Paul Volcker, takratni predsednik ameriške centralne banke Fed, je odločno in temeljito dvignil temeljne obrestne mere z namenom nižanja inflacije, kar mu je tudi uspelo. Stopnja inflacije je hitro upadla pod 10 odstotkov, leta 1983 je bila že pod tremi odstotki. Gospodarska aktivnost se je izboljšala, rast je bila več kot 5-odstotna. Podjetja so uspela povečati dobičke, saj so se jim stroški močno znižali, cene prodanih produktov in storitev pa so ostale približno nespremenjene.

Zaradi skoka v razliki med obrestnimi merami in inflacijo (t.i. realnimi obrestnimi merami) se je cena zlata sesedla. Če je bilo desetletje pred tem zares zlato za lastnike plemenite kovine, so se razmere po letu 1980 popolnoma obrnile na glavo. Cena zlata je samo nekaj mesecih izgubila 50 odstotkov vrednosti in nadaljevala s padanjem še skoraj 20 let, dokler ni dosegla najnižje vrednosti okoli 250 dolarjev na unčo v letu 1999.

V teh 20 letih so lastniki zlata izgubili kar 60 %vrednosti svojega premoženja, investiranega v zlato. To ni najboljša naložba, kajne?

V tistem obdobju je nastopila tudi največja rast delniškega trga v ameriški zgodovini. Dve desetletji bikovskega trenda, z razmeroma redkimi vmesnimi padci, sta vse investitorje navdali z ogromno optimizma, kar je med drugim ustvarilo tudi borzni balon v tehnološkem sektorju konec tisočletja. Vrednotenje ameriškega delniškega trga je bilo takrat ekstremno, kdor pa je vztrajal pri svojih naložbah v delnice, je ustvaril ogromne donose.

Med letoma 1980 in 2000 je ameriška borza pridobila več kot 2.000 %. Resnično zlata doba delnic.

Graf 2: Gibanje cene zlata in ameriškega delniškega indeksa Wilshire 5000 (ki predstavlja celotno borzo) med letoma 1980 in 2000

zlato-1980-2000

Vir: Federal Reserve Bank of St. Luis (fred.stlouisfed.org), 2016

2000 - 2012: doba volatilnosti

Na začetku novega tisočletja je evforija na delniških trgih (predvsem v tehnološkem sektorju) hitro izginila. Borzni balon je počil in investitorjem prinesel negativne donose.

»Indeks tehnoloških podjetij je v naslednjih letih izgubil 80 odstotkov vrednosti, delnice pa so do leta 2003 v povprečju izgubile približno četrtino svoje vrednosti.«

Nato je nastopilo okrevanje cen na delniških trgih, ki so do leta 2007 nadoknadili vse izgubljeno in presegli najvišje vrednosti iz leta 2000. V tistem času je nastajal tudi ogromen nepremičninski balon, ki je bil močno prepleten s finančnim sektorjem. Posledično je prišlo do poka balona in finančne krize, ki se je razširila po vsem svetu. Komaj sedem let po poku delniškega balona je nastal in počil še eden. Tokrat s še hujšimi posledicami.

Leta 2008 so investitorji v povprečju izgubili polovico vrednosti svojih naložb v delnice, vendar je bilo okrevanje ameriške borze razmeroma hitro: do leta 2012 so delnice nadoknadile večino izgubljene vrednosti v času krize. Celotno obdobje od 2000 do 2012 je bilo tako za investitorje zelo volatilno in hkrati brez visoke donosnosti. Povprečna delnica na ameriški borzi je v teh dvanajstih letih pridobila le 18 odstotkov vrednosti.

Prav ob prelomu tisočletja pa je cena zlata pričela z bikovskim trendom. Cena zlata je začela rasti predvsem zaradi hitrega nižanja temeljnih obrestnih mer in stabilne inflacije (realne obrestne mere so torej padale). Tik po krizi so se centralne banke po svetu hitro odzvale s še močnejšim nižanjem obrestnih mer, ki so upadle precej hitreje kot se je znižala inflacija, kar je povzročilo še hitrejšo rast cene zlata.

Lastniki zlata so v teh 12 letih videli svoje premoženje narasti za 481 odstotkov, kar je zavidljiva rast, predvsem glede na dve vmesni krizi.

Graf 3: Gibanje cene zlata in ameriškega delniškega indeksa Wilshire 5000 (ki predstavlja celotno borzo) med letoma 2000 in 2012

zlato-2000-2012

Vir: Federal Reserve Bank of St. Luis (fred.stlouisfed.org), 2016

2012 - 2016: doba neuspehov centralnih bankirjev

Po globalni finančni krizi so centralne banke po svetu poleg nižanja temeljnih obrestnih mer uvajale tudi dokaj nekonvencionalne ukrepe. Pričele so z odkupovanjem državnih obveznic, kar je znižalo njihovo zahtevano donosnost, centralne banke pa so upale na posledično višjo inflacijo, ki je potem ni bilo.

Prav pričakovanje visoke inflacije je bilo eden izmed vzrokov, da je cena zlata po krizi do leta 2012 tako močno narasla. Ko so investitorji spoznali, da ohlapna monetarna politika ne bo povzročila inflacije, hkrati pa so zahtevani donosi na obveznice narasli, je cena zlata pričela padati. V naslednjih treh letih (do konca 2015) je zlato izgubilo tretjino vrednosti, letos pa je del izgubljenega pridobilo nazaj.

Po letu 2012 je bila gospodarska rast ameriškega gospodarstva stabilna in podjetja so vztrajno povečevala dobičke. To je bilo za borzo pozitivno, v tem obdobju je pridobila 86 odstotkov.

V zadnjih štirih letih je tako znova v krepki prednosti investitor, ki je izbral delniške naložbe pred plemenitimi kovinami, razlika v donosu je že 100 odstotnih točk.

Graf 4: Gibanje cene zlata in ameriškega delniškega indeksa Wilshire 5000 (ki predstavlja celotno borzo) med letom 2012 in avgustom 2016.

zlato-2012-2016

Vir: Federal Reserve Bank of St. Luis (fred.stlouisfed.org), 2016

Celotno obdobje 1972 - 2016: Warren Buffett ima prav

Tretji najbogatejši Zemljan in najuspešnejši investitor na svetu je glasen zagovornik investiranja v delnice. Velikokrat je dejal, da je nesmiselno investirati v zlato, kar je podkrepil z več argumenti. Eden izmed njih je bil, da bi za celotno vrednost izkopanega zlata lahko kupil vsa kmetijska zemljišča v ZDA, ki na letni ravni ustvarijo na milijone ton hrane, ob tem pa bi mu ostalo nekaj deset milijard dolarjev za nakup podjetij, ki ustvarjajo visoke dobičke in del teh izplačujejo v obliki dividend. Na eni strani je torej gmota kovine v velikosti igrišča za ameriški nogomet, na drugi pa dovolj hrane za vso Ameriko in nekaj sto tisoč delovnih mest, ki lastnikom prinašajo solidne dobičke.

Njegova logika superiornosti delnic nad zlatom se pozna tudi skozi zgodovino: od leta 1972 do 2016 je cena zlata pridobila 2690 odstotkov, pa še to samo zaradi idealno izbrane začetne točke, ko je bilo zlato močno podcenjeno zaradi fiksiranja cene zlata na dolar. Če bi za začetno točko izbrali leto 1980, je cena zlata pridobila le 89 odstotkov (glej graf 5.2).

Medtem je ameriška borza narasla za 7.609 odstotkov in ob tem doživljala precej krajša obdobja negativnih donosov. Tudi mera tveganja (volatilnost oz. standardni odklon donosov) je v primeru delnic bistveno nižja (15 odstotkov) kot pri zlatu (20 odstotkov).

Graf 5.1: Gibanje cene zlata in ameriškega delniškega indeksa Wilshire 5000 (ki predstavlja celotno borzo) med letom 1972 in julijem 2016

zlato-dow-72-016

Vir: Federal Reserve Bank of St. Luis (fred.stlouisfed.org), 2016

Graf 5.2: Gibanje cene zlata in ameriškega delniškega indeksa Wilshire 5000 (ki predstavlja celotno borzo) med letom 1980 in julijem 2016

zlato-dow-80-016

Vir: Federal Reserve Bank of St. Luis (fred.stlouisfed.org), 2016

About Author

Luka Gubo

Luka Gubo

je kvantitativni analitik pri podjetju Finančni Trgi d.o.o. in upravljavec sklada FT Quant, in ima dolgoletne izkušnje na področju razvoja kvantitativnih modelov in investicijskih strategij. Njegov fokus je implementacija ugotovitev priznanih svetovnih akademikov v prakso, kar pomeni razvoj investicijskih pristopov, ki imajo visoke tveganju prilagojene donose. Zagovarja popolno transparentnost delovanja in čim bolj sistematično odločanje v investicijskem procesu. Za slovenske medije je pogosto vir informacij ali v obliki posvetov ali pisanja prispevkov in kolumn. Njegovi prispevki in komentarji so bili objavljeni v vseh večjih slovenskih medijih (Planet Siol.net, 24ur.com, Delo, Dnevnik, Finance, RTV Slo, Radio Slovenija, Val202, idr.)

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce