Finančni trgi

Prispevki

Bo na ameriških borzah nastal balonček?

Bo na ameriških borzah nastal balonček?
March 17
08:22 2017

Delnice na ameriških borzah iz dneva v dan podirajo rekorde. Glede na njihova vrednotenja se mnogi sprašujejo, ali bo v ZDA nastal borzni balonček. Poglejmo si dejstva.

Splošno sprejete definicije, kaj je borzni balonček, ni. Nobelov nagrajenec Robert Shiller, ki je avtoriteta na področju borznih balončkov, je predlagal svojo definicijo s tremi kriteriji. Prvi je relativno enostaven – šele ko je borza precenjena, pravimo, da je v balončku.

Borza oz. naložba je precenjena, ko so njeni pričakovani donosi zelo nizki ali negativni, kar izračunamo na podlagi vrednotenja same borze oz. naložbe. Vsako naložbo ovrednotimo glede na pričakovane denarne tokove, ki jih bo ustvarila v prihodnosti, pri tem pa jih diskontiramo v sedanjosti. V primeru delnic preverimo dobiček podjetja in ocenimo njegovo gibanje v prihodnjih letih. Ob tem upoštevamo pričakovano rast prihodkov, marže, značilnosti industrije in še mnogo drugih dejavnikov.

Kam se uvrščate vi?

Kot morebitnega kupca delnice nekega podjetja nas seveda zanima, koliko bomo za dobičke, ki bodo ustvarjeni v prihodnosti, plačali ob nakupu. Če je seštevek pričakovanih dobičkov podjetja v naslednjih desetih letih na primer 100 milijonov evrov, je nesmiselno ob nakupu plačati za takšno podjetje npr. 10 milijard evrov, in sicer iz dveh razlogov. Prvi je časovna vrednost denarja (evro v roki danes je vreden več kot evro v roki čez deset let) in drugi tveganje, ki izhaja iz napovedovanja dobičkov (kaj če dobičkov ni ali pa gre podjetje celo v stečaj). Zato moramo pričakovane dobičke diskontirati z ustrezno diskontno stopnjo, ponavadi med 8 in 15 odstotki.

S takšnim vrednotenjem naložb (posameznih delnic ali celotnega trga kot seštevka posameznih delnic) dobimo relativno dobro oceno vrednosti določene naložbe. Nato našo oceno primerjamo s trenutnimi cenami naložb na borzi in ugotovimo, ali so trenutna vrednotenja previsoka ali prenizka. Če je trenutna cena naložbe na borzi previsoka glede na neko racionalno oceno, potem so pričakovani donosi nizki. V primeru borznega balončka pa so cene naložb tako visoke, da je pričakovan donos teh naložb pogosto negativen, kar se po poku balončka tudi hitro zgodi, saj cene strmoglavijo na normalna vrednotenja.

»Trenutno je ameriška borza že krepko precenjena, saj je vrednotenje povprečne delnice precej višje kot racionalno ocenjena vrednost. »

S preprostim modelom vrednotenja, ki temelji na dobičkih podjetij in trenutni ceni delnic, ugotovimo da je ameriška borza že skoraj tako precenjena, kot je bila leta 2000 ob vrhuncu tehnološkega balončka in že bolj kot leta 2007 oz. tik pred krizo, ki je izbruhnila leta 2008. Tudi leta 1929, tik pred enim največjih borznih zlomov, je bila borza bolj podcenjena, kot je trenutno.

Na grafu je razvidno gibanje razmerja med ceno indeksa S&P 500, ki predstavlja ameriško borzo, in povprečnimi dobički podjetij na tej borzi. Višja, kot je vrednost tega razmerja, bolj je borza precenjena, zato lahko v prihodnosti pričakujemo nižje donose. Na grafu so zelo očitno vidne močne precenjenosti borze v letih 1929, 1966, še posebej pa v letih 2000, 2007 in tudi v letu 2016. V vseh teh primerih je bila vrednost vrednotenjskega razmerja nad 25, medtem ko je povprečje 16.

Vendar precenjenost borze še ne pomeni, da je na borzi prisoten balonček, zaradi katerega bo prišlo v prihodnjih mesecih do zloma. Za to sta potrebna še dva kriterija, ki sta po mnenju profesorja Shillerja prisotna pri vseh balončkih. Eden od njiju je t. i. premik paradigem, ki obstajajo v gospodarstvu.

»Po kriterijih profesorja Shillerja ameriška borza (še) ni v balončku, je pa močno precenjena.«

Na Japonskem, kjer je pred malce več kot četrt stoletja počil največji borzni balonček v zgodovini borz, so bili vsi prepričani, da je Japonska odkrila magično formulo gospodarske rasti in da bo postala največje svetovno gospodarstvo na svetu. Ob koncu tisočletja so bili vsi prepričani, da bodo nove tehnologije, predvsem internet, spremenile način kako komuniciramo, delamo in nasploh živimo. V Sloveniji je bilo v letih 2006 in 2007 splošno prepričanje, da bomo kmalu dohiteli razvito Evropo ali celo Švico.

Takšna prepričanja, zmotna ali pa tudi ne, so skupna točka vseh borznih balončkov. Z njimi se ustvarijo temelji, na katerih nastanejo borzni balončki in druge oblike neracionalnega obilja, ki izhajajo iz prevelikega optimizma. Pretiran optimizem na borzi povzroča rast cen, optimizem v podjetjih privede do investiranje v visoko tvegane projekte, v bankah pa predstavlja preohlapne posojilne pogoje. Kombinacija vseh deluje kot samoizpolnjujoč krog v neskončno prosperiteto, ki se je seveda nikoli ne doseže, saj poči le balonček, v katerem so prisotne tudi sanje vseh udeleženih investitorjev, podjetij in bank.

Prav ta prekomerni optimizem je tretji kriterij profesorja Shillerja, s katerim lahko določimo, ali je borza v balončku ali ne. Pritiski množice so velikokrat prehudi za posameznike, da bi se ti uprli skušnjavi. Kot enega najpogostejših razlogov za nakup v danem trenutku najpopularnejših naložb je pri investitorjih vse prevečkrat slišati: »Če imajo vsi sosedje to naložbo, le jaz ne, potem res delam nekaj narobe.« Prav te naložbe so namreč v času balončka največ pridobile, kar pomeni, da imajo sosedje že pravo bogastvo na papirju, o svoji sreči pa seveda pripovedujejo tudi drugim. Na žalost se to 'bogastvo' ob poku balončka hitro razblini in ostanejo le še izgube skupaj s precej bolečo izkušnjo.

Vsem trem kriterijem je ustrezala tudi slovenska borza v letih 2006 in 2007. In enaka zgodba o rasti je bila značilna za Balkan. Gospodarska rast je bila visoka, dohitevali smo razvita gospodarstva po svetu in se imeli za drugo Švico Optimizem je postajal vedno močnejši tako med investitorji, podjetji kot tudi med bankami. Prvi so pošiljali cene delnic v višave, drugi so najemali kredite in investirali v tvegane projekte, kar pa seveda ne bi bilo mogoče brez tretjih, ki so jim takšne kredite lahkomiselno odobrili. Nastal je balonček, delnice so bile močno precenjene, gospodarstvo prezadolženo, ob poku pa so trpeli vsi udeleženi, najbolj tisti, ki so bili najbolj optimistični.

Trenutno ni nekega očitnega razloga, ki bi deloval kot temelj za nastanek balončka v ZDA. Nekateri so mnenja, da so razlog nizke obrestne mere ameriške centralne banke, vendar ta razlog ni dovolj močan, saj so obrestne mere v trendu rasti, borza pa ostaja na vrhovih. Na vidiku ni niti neke nove tehnološke revolucije, kakršna je bila ob koncu tisočletja, pa čeprav je Facebook spremenil naše komuniciranje s prijatelji in Uber način prevažanja.

Nikakor ne moremo reči, da sta bila na trgih v zadnjem letu ali dveh prisotna evforija ali optimizem, saj je bil ta bikovski trend najbolj osovražen med vsemi trendi. Cene ameriških delnic so vztrajno rasle, medtem ko so bili investitorji prepričani, da bo znova prišlo do zloma, vmes pa je neprestano prihajalo do velikih negotovosti – evropska kriza, prekinitev QE v ZDA, padec nafte, težave na Kitajskem, brexit, Trump ipd. Ameriška borza je postala precenjena kljub pesimizmu med investitorji.

Kljub precenjenosti pa lahko cene delnic v ZDA še rastejo. Previsoko vrednotenje pomeni nižje dolgoročne donose, medtem ko so borzni donosi na kratek rok načeloma neodvisni od vrednotenja. Obstaja pa tudi možnost, da se na ameriških borzah balonček šele začenja, s čimer se sam sicer ne strinjam. Tudi če bodo cene delnic v ZDA še pridobivale na vrednosti, je tveganje krepko previsoko, zato se je ameriškim borzam v prihodnje smiselno izogibati oz. vanje investirati manj razpoložljivih sredstev. Če ste investitor, je smiselno, da ste sedaj izpostavljeni do katerih drugih trgov (recimo do evropskega ali do trgov v razvoju), saj je pričakovan donos povprečne ameriške delnice v naslednjem desetletju blizu 0 odstotkov letno.

About Author

Luka Gubo

Luka Gubo

je kvantitativni analitik pri podjetju Finančni Trgi d.o.o. in upravljavec sklada FT Quant, in ima dolgoletne izkušnje na področju razvoja kvantitativnih modelov in investicijskih strategij. Njegov fokus je implementacija ugotovitev priznanih svetovnih akademikov v prakso, kar pomeni razvoj investicijskih pristopov, ki imajo visoke tveganju prilagojene donose. Zagovarja popolno transparentnost delovanja in čim bolj sistematično odločanje v investicijskem procesu. Za slovenske medije je pogosto vir informacij ali v obliki posvetov ali pisanja prispevkov in kolumn. Njegovi prispevki in komentarji so bili objavljeni v vseh večjih slovenskih medijih (Planet Siol.net, 24ur.com, Delo, Dnevnik, Finance, RTV Slo, Radio Slovenija, Val202, idr.)

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce