Finančni trgi

Prispevki

Kaj je Ethereum?

Kaj je Ethereum?
September 15
08:24 2017

Ethereum je decentralizirani superračunalnik, ki sloni na blockchain tehnologiji in uporablja svojo valuto – ether. Podobno kot rudarji v omrežju bitcoin potrjujejo transakcije, rudarji v omrežju Ethereum poleg potrjevanja transakcij poganjajo kodo, ki je zapisana v t. i. pametnih pogodbah.

Bitcoin omrežje je zaradi želje razvijalcev (in prvega razvijalca bitcoina, Satoshija Nakamota) razmeroma omejeno; namenjeno je samo pošiljanju in potrjevanju transakcij, ki vsebujejo le nekaj podatkov. Oče Ethereuma, Vitalik Buterin, je idejo blockchain tehnologije, ki je implementirana v bitcoinu, še dodatno razširil. Vsak “rudar” ima poleg osnovne naloge potrjevanja transakcij še nalogo izvrševanja programske kode, zapisane v posebnih transakcijah, ki se imenujejo pametne pogodbe (angl. Smart Contracts).

Primerjava z bitcoinom

Bitcoin je denar interneta – decentralizirano psevdonimno omrežje, v katerem rudarji potrjujejo transakcije z uporabo iskanja rešitve za specifični kriptografski problem. Bitcoin je prva kriptovaluta, obstaja že osem let, njena vrednost pa je že presegla 80 milijard dolarjev.

Na Ethereum lahko gledamo kot na digitalni denar, ki ga lahko poljubno programiramo z uporabo pametnih pogodb. Poglejmo si enostaven primer. Recimo, da prodajamo nepremičnino. Kot vsi vemo, je prodaja pogosto razmeroma dolg in kompleksen projekt, pri katerem potrebujemo pravnike, notarje in še koga, zato je prenos lastništva tudi drag proces.

Z uporabo pametne pogodbe, ki jo lahko v nekaj vrsticah programske kode zapišemo v Ethereum blockchainu, ta proces močno poenostavimo. Programska koda bi v tem primeru vsebovala informacije o točno določeni nepremičnini in višini zneska ter ostale podatke. Če se obe stranki strinjata glede pogojev pogodbe, se transakcija izvrši, drugače ne. Transakcija, pri kateri trenutni lastnik prejme denar, lastništvo pa se prenese na plačnika, je veljavna takoj, hkrati pa je zapisana v blockchainu, kjer so transakcije nespremenljive, kot smo ugotovili že v primeru bitcoina.

Na Ethereum blockchainu lahko torej nekaj vrstic kode v pametni pogodbi avtomatično prenese lastništvo nepremičnine na kupca, denar pa na prodajalca, brez vmesnih posrednikov. Preprost koncept pametnih pogodb omogoča ogromno različnih aplikacij te tehnologije. Od decentraliziranega Uberja, kjer sploh ni potrebe po podjetju Uber, ampak za vse skrbijo pametne pogodbe, do popolnoma odprtega eBaya, kjer programska koda sprosti celotno plačilo (lahko tudi po delih), ko izdelek prispe h kupcu.

Take decentralizirane aplikacije imajo nekaj prednosti pred centraliziranimi, na katere smo navajeni sedaj. Nižji stroški, manj (ali nič) posrednikov ter predvsem večja varnost, saj ni enotne točke, kjer bi lahko sistem padel, so glavne prednosti decentraliziranih aplikacij, ki prav zaradi omrežja Ethereum postajajo realnost.

Ker je Ethereum popolnoma odprto omrežje, lahko na njem svojo aplikacijo gradi kdorkoli, podobno kot je protokol TCP/IP omogočil internet, ta pa razvoj ogromnega števila spletnih aplikacij, je blockchain tehnologija kot protokol omogočila protokola Bitcoin in Ethereum, slednji pa omogoča razvoj aplikacij na tem decentraliziranem in odprtem protokolu.

Vedno več programerjev razvija nove decentralizirane aplikacije v omrežju Ethereum. Poglejmo si koncepte nekaterih zanimivih aplikacij na Ethereumu.

Decentralizirana procesorska moč in prostor za shranjevanje podatkov

Če si predstavljamo, koliko proste procesorske moči imajo vsi naši računalniki, ki jih uporabljamo razmeroma malo časa, verjetno pa je na njih še ogromno prostora na trdih diskih, je logično nadalje razmišljati, kako bi mogli to procesorsko moč in prostor za shranjevanje podatkov “oddati” nekomu, ki ju bolj potrebuje kot mi.

Nekaj projektov, ki uporabljajo tehnologijo Ethereum blockchain, rešuje prav ta problem. Vsak lahko del svojega računalnika odda prek omrežja Ethereum in za to prejme plačilo. Nekateri projekti se ukvarjajo z razvojem največjega superračunalnika, da bi znanstveniki lahko poslali kompleksne kalkulacije v distribuiran sistem računalnikov v omrežju Ethereum in za to plačali glede na svoje potrebe. Če se na tisoče lastnikov računalnikov in strežnikov odloči, da bo del svoje procesorske moči oddalo za plačilo (ki ga prej niso dobili, saj niso mogli oddati samo dela svojega računalnika/strežnika), se v omrežju naenkrat pojavi ogromno nove procesorske moči, ki jo znanstveniki lahko uporabijo za svoje projekte. Dodatna prednost takega omrežja je v ceni. Če najamete zelo močne strežnike, so stroški hitro zelo visoki, medtem ko pri decentraliziranem omrežju cena procesorske moči močno upade in s tem olajša življenje znanstvenikom ter drugim, ki potrebujejo ogromno procesiranja.

Kaj meni Banka Slovenije o kriptovalutah?

Spet drugi projekti ustvarjajo (oziroma so že ustvarili) alternativo Dropboxu, ki je storitev shranjevanja datotek v oblaku. Na podlagi tehnologije Ethereum blockchain so programerji razvili decentralizirani Dropbox, kjer za nekajkrat nižje stroške shranjujete svoje podatke, lahko pa odvečni prostor na svojem trdem disku oddate v omrežje. Dodatna prednost pred centraliziranimi rešitvami, kot so Dropbox, Google Drive ipd., je v varnosti – tako v varnosti vsebine, do katere lahko dostopa samo lastnik, kot tudi glede izgube podatkov. V decentraliziranem omrežju lahko uporabniki sami določijo, katero stopnjo varnosti želijo – in če se okvari trdi disk pri enem ponudniku, je na voljo še veliko kopij v celotnem omrežju. Nižji stroški, višja stopnja zasebnosti in nasploh večja varnost podatkov je kombinacija, ki lahko ogrozi poslovni model Dropboxa in drugih centraliziranih rešitev. Vse to omogoča tehnologija Ethereum blockchain.

Družbena omrežja

Facebook in druga družbena omrežja so lahko prav tako na udaru. Decentralizirana družbena omrežja že obstajajo, njihova velika prednost pa je popolni nadzor nad osebnimi podatki. Trenutno se zdi, da je uporaba Facebooka zastonj, vendar je za to dober razlog. Facebook ni dobrodelna ustanova, ki bi razvijala družbeno omrežje zastonj, ampak podjetje, ki uporabnike pretvori v izdelek. Vsi podatki o vas, ki jih pustite na Facebooku, so uporabljeni za boljše targetiranje oglasov. Verjetno ste opazili, da na neki spletni strani pogledate nek izdelek, nato pa vam ta izdelek sledi po vsem spletu, tudi na Facebooku.

Decentralizirana družabna omrežja bodo poslovni model obrnila na glavo. Vsak posameznik bo imel popolno kontrolo nad svojimi osebnimi podatki; če pa jih bo pripravljen deliti z oglaševalci, bo prejel del plačila, ki ga oglaševalec potroši na družbenem omrežju.

Seveda bo moralo preteči še kar nekaj let, preden bo uporabna vrednost takih omrežij vsaj približno enaka kot pri obstoječih omrežjih, vendar je koncept gotovo zanimiv.

Upravljanje podjetja

Verjetno še bolj zanimiv koncept izhaja iz upravljanja podjetij, predvsem v obliki upravljanja lastniške strukture, glasovanja ipd. Trenutno je “governance” precej kompleksno, sploh če želi podjetje izdati nove delnice zaposlenim ali novim investitorjem. Nekateri projekti, ki uporabljajo tehnologijo Ethereum blockchain, poskušajo močno poenostaviti celotni proces upravljanja podjetja. Izdaja novih delnic, prenos lastništva, enostavno plačevanje zaposlenim ipd. so rešitve, ki so jih ti projekti že implementirali in so nekajkrat hitrejši in cenejši kot trenutni sistem. Tudi glasovanje na skupščinah se lahko močno poenostavi z uporabo tehnologije blockchain, saj je zelo enostavno preveriti, kdo je dejansko lastnik deleža podjetja, razen tega pa je tudi zelo preprosto prešteti glasove na skupščinah, ki bi lahko potekale kar prek spleta.

Zbiranje sredstev

Verjetno največja revolucija, ki jo je sprožil Ethereum, je nov način zbiranja sredstev s strani podjetij in ekip. Če ste v preteklosti imeli idejo, vendar zanjo niste imeli dovolj sredstev, ste morali poiskati investitorje, ki so tako verjeli v vašo idejo in v vas, da so bili pripravljeni investirati v vaše podjetje. Ta proces je dolgotrajen, drag in kompleksen. Eden izmed razlogov je tudi ta, da je ogromno ljudi z idejami, razmeroma malo pa je skladov tveganega kapitala, ki so pripravljeni investirati v tako tvegane podvige. Ethereum je to obrnil na glavo.

Vsak, ki ima v lasti katero od kriptovalut, lahko sedaj postane sam svoj sklad zasebnega kapitala. Podobno kot lahko zelo enostavno investiramo v delnice, ki kotirajo na borzi, lahko sedaj investiramo v zagonska podjetja, ki ponujajo javnosti svoje delnice, kriptovalute, voucherje ali druge oblike digitalnih zapisov, ki imajo neko uporabno ali finančno vrednost. Ta proces se malce nerodno imenuje prvotna ponudba kovancev ali krajše ICO (angl. Initial Coin Offering), kar zelo spominja na prvotno ponudbo delnic javnosti (IPO - angl. Initial Public Offering).

ICO verjetno ni najboljši izraz za proces zbiranja sredstev, saj obstaja veliko različnih možnosti, kaj izdani kovanci sploh predstavljajo. Dejansko lahko predstavljajo delež podjetja, ki je zapisan v blockchainu – s tem lastnikom pripadajo dividende, glasovalne pravice in vse ostale pravice, ki jih imajo lastniki podjetij, le bolj učinkovito je. Druga oblika je izdaja kovancev, ki predstavljajo voucher. Predstavljajte si podjetje, ki izda ogromno voucherjev, ki so lahko uporabljeni samo za njihove storitve oz. izdelke. Ker podjetje voucherje proda vnaprej, si s tem zagotovi, da lahko dejansko razvije svoje storitve ali izdelke, podobno kot to počnejo zagonska podjetja na KickStarterju.

Do sedaj je bilo na ta način financiranih že skoraj dva tisoč projektov izdaje kovancev javnosti. Tudi Ethereum kot projekt je prva sredstva dobil prav s ponudbo svoje valute ether vsem, ki so poslali nekaj bitcoinov na naslov projekta. V prihodnjih mesecih pričakujemo vsaj še tisoč novih projektov, ki bodo izdali svoje kovance in s tem financirali razvoj svojega izdelka ali storitve. Na žalost je med njimi zelo velik delež takih, ki bodo propadli in s tem povzročili velike izgube vsem, ki bodo vanje investirali. Še hujše pa je, da je ogromno projektov popolnoma lažnih. Prevaranti so ugotovili, da potrebujejo samo lepo oblikovano spletno stran, 20 do 30 strani dokumenta, ki v grobem opisuje, kaj bodo počeli, in s tem že prepričajo presenetljivo veliko investitorjev, ki jim pošljejo svoje bitcoine ali druge kriptovalute. Prevaranti poberejo zbrana sredstva in lahko z njimi počnejo, kar želijo, investitorji pa so dobili le ničvreden kriptokovanec tega projekta.

Zakonodaja glede takega načina zbiranja sredstev (ICO) še ni jasna. Ameriški regulator SEC (Security and Exchange Commission) je že nekajkrat opozoril, da veliko projektov krši zakonodajo z izdajanjem kriptokovancev, ki predstavljajo lastniški delež v projektu oz. podjetju, saj morajo po ameriški zakonodaji prestati določene procese, da lahko pričnejo z zbiranjem sredstev investitorjev. Evropski zakonodajalci in regulatorji zaenkrat še niso tako strogi, zato je precej več aktivnosti na področju ICO prav v Evropi. Vsekakor pa je dejstvo, da kot investitor trenutno nimate popolnoma nobene varnosti. Nobeno sodišče in noben regulator vam ne bo mogel povrniti izgubljenih sredstev, ki jih bodo prevaranti dobili na ta način.

Tudi pri tistih projektih, pri katerih se ekipe dejansko ukvarjajo z razvojem izdelkov ali storitev, je verjetnost uspeha majhna, tako kot velja za vsako zagonsko podjetje v zgodovini obstoja podjetij. Tudi zelo velik delež teh, sicer realnih projektov, bo v roku nekaj let propadel, investitorji pa bodo utrpeli velike izgube.

Obstaja sicer majhna verjetnost, da bo naslednji Facebook ali Uber nastal s ponudbo kriptokovancev na Ethereum blockchainu in investitorjem prinesel donose, kakršne so videli samo izbrani, ki so imeli dostop do Facebooka v prvih “rundah” financiranja.

Vprašanje je samo, ali ste prepričani, da veste, kateri projekt bo naslednji Facebook ali Uber.

About Author

Luka Gubo

Luka Gubo

je kvantitativni analitik pri podjetju Finančni Trgi d.o.o. in upravljavec sklada FT Quant, in ima dolgoletne izkušnje na področju razvoja kvantitativnih modelov in investicijskih strategij. Njegov fokus je implementacija ugotovitev priznanih svetovnih akademikov v prakso, kar pomeni razvoj investicijskih pristopov, ki imajo visoke tveganju prilagojene donose. Zagovarja popolno transparentnost delovanja in čim bolj sistematično odločanje v investicijskem procesu. Za slovenske medije je pogosto vir informacij ali v obliki posvetov ali pisanja prispevkov in kolumn. Njegovi prispevki in komentarji so bili objavljeni v vseh večjih slovenskih medijih (Planet Siol.net, 24ur.com, Delo, Dnevnik, Finance, RTV Slo, Radio Slovenija, Val202, idr.)

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce