Vodič po bančnem varčevanju

Pred dobrim letom dni sem nastopil službo v oddelku osebnega bančništva ene izmed tujih bank s sedežem v Sloveniji, ter tako dobil priložnost, da bolje spoznam pojme kot so, kombinirana obrestna mera, vezana vloga ali depozit, on-line varčevalni račun, razmejitev obresti itd. Ker verjamem, da sem se v tem času že nekaj naučil, bom pridobljeno znanje delil tudi z vami.

Ko sem pred meseci začel raziskovati, kako lahko »varčujem na banki«, sem bil delno prijetno presenečen, delno pa razočaran. Prijetno presenečen zato, ker bom vsaj enkrat prvi na slovenskem trgu, ki bo na enem mestu prikazal vrste in možnosti varčevanja na banki, na drugi strani pa razočaran, ker je tovrstna vsebina skromno predstavljena potencialnim strankam.

Med raziskovanjem bančnih spletnih strani sem največkrat naletel le na kratke opise produktov, obrestne mere in splošne pogoje. Informacij je dovolj le če ste finančno pismen varčevalec, ki ima časa na pretek, a taki so žal redki.

Zato se mi zdi potrebno, da tudi pri bančnih varčevanjih pokažemo, kaj ponujajo slovenske banke, in kako lahko bančne produkte uporabimo za izgradnjo lastnega portfelja, predvsem pa, kdaj naj obrestna mera ne bo na prvem mestu.

Vrste bančnega varčevanja

Preden se spustimo v posamezne produkte, si najprej oglejmo osnovne vrste bančnega varčevanja.
Osnovne vrste bančnih produktov, ki jih najdete na bančnih policah so:

• depoziti ali vezane vloge,
• bančni varčevalni računi in
• redna mesečna-obročna namenska ali nenamenska varčevanja.

Vse tri naštete vrste bančnega varčevanja imajo nekaj skupnega, in sicer, ali gre:

• za varne naložbe z visoko mero fleksibilnosti (varčevalni račun in kratkoročni depoziti – depoziti do enega leta),
• ali za varne naložbe z visoko obrestno mero (dolgoročni depozit ali redno dolgoročno mesečno varčevanje).

 Tabela: Razlike med depoziti, varčavalnimi računi in obročnim varčevanjem

	Depozit	Varčevalni račun	Obročno varčevanje
Komu je namenjen	Osebam s prihranki	Osebam s prihranki ali brez prihrankov	Osebam brez prihrankov
Kdo lahko sklene	Komitenti in nekomitenti banke	Komitenti (višja obrestna mera)Nekomitenti (nižja obrestna mera)	Komitenti banke
Katerim ciljem sledi
Garancija glavnice	Da	Da	Da
Grancija donosnosti	Da	Da	Da
Zavarovanje in jamstvo »države«*	Da	Da	Da
Pomembno je vedeti
Minimalni polog	500 EUR (tudi manj)	Prvi polog okrog 10 ali 20 EUR, lahko tudi več; ostali poljubni	20 do 50 EUR mesečno
Dostop do denarja	Na koncu varčevanja; možnost periodičnega izplačila obresti	Kadarkoli po poteku odležanine	Na koncu varčevanja
Ročnost	1 mesec, 3 mesece, 6 mesecev, 12 mesecev, 24 mesecev, 36 mesecev, od – do poljubno, itd.	od – do dni oziroma poljubno dolgo, vendar najmanj za obdobje odležanine (0, 7 ali 15 dni)	Na koncu varčevanja
Obrestna mera	Fiksna ali Variabilna ali Kombinirana	Pretežno variabilna in kombinirana.	Pretežno variabilna in kombinirana. Lahko je tudi fiksna.
Stroški
Odprtje	Ne	Največkrat jih ni	Največkrat jih ni
Vodenje	Ne	Največkrat jih ni	Največkrat jih ni
Zaprtje	Ne	Da/Ne – odvisno od banke	Da/Ne – odvisno od banke
Davki in razmejitev obresti
Davki	Obdavčena je razlika med prejetimi obrestmi in 1000 EUR.	Obdavčena je razlika med prejetimi obrestmi in 1.000 EUR.	Obdavčena je razlika med prejetimi obrestmi in 1.000 EUR.
Razmejitev obresti	Če gre za depozit z dospelostjo nad enim letom – možnost razmejitve obresti.	/	DA.

Bolj kot je naložba dolgoročna, več nam je za to banka pripravljena plačati, vendar do denarja ne moremo vedno takrat, ko ga potrebujemo.

Po drugi strani pa, v kolikor želimo do prihrankov dostopati po želji, nas banka za to ne bo posebej nagradila. Prava kombinacija likvidnih in donosnih produktov, pa je prava formula za izgradnjo optimalnega portfelja prihrankov.

Avtor: Aljoša Furlan

Vir: Denarni supermarket.com