Pri Brokerjetu so v ta namen znižali stroške računa – tako sedaj plačate zgolj 10,2 € fiksnih letnih stroškov. Ob najugodnejših trgovalnih provizijah je Brokerjet tako prepolovili tudi letni strošek računa.

Obenem pa v mesecu aprilu vsem novim strankam podarja 51 € dobropisa*, s katerim lahko lahko vsak pokrije 5 letne stroške trgovalnega računa.
*v to ceno je vključen strošek trgovalnega gesla in enega denarnega računa.

Poleg tega pa lahko tudi 2 meseca brezplačno uporabljate osnovno verzijo Trgovalne postaje Protrader z možnostjo vpogleda v globino trga in real time podatki.

Pri prenosu vrednostnih papirjev na Ecetro AG, ki kotirajo na ljubljanski borzi, pa Brokerjet pokrije stroške v vrednosti do 100 €.

Več informacij lahko najdete na: www.brokerjet.si

PROGRAM:

16:30 – 17:15 Predavanje: Nadzor tveganja

Predavatelj: Alan Gregorec, Brokerjet

Program seminarja bomo začeli s predavanjem, ki ga bo vodil izkušeni trgovalec Alan Gregorec. V svojem predavanju bo izpostavil pasti trgovanja in investiranja ter podal nasvete kako se pred temi zavarovati. Govora bo o diverzifikaciji, razliki med osebnim premoženjem in naložbenim portfeljem in še marsičem.

17:30 – 18:15 Finančno-borzni utrip: Analize in napovedi

Predavatelj: mag. Sašo Stanovnik, Alta Invest

Kot je že običaj na našem seminarju, bomo tudi tokrat analizirali dogajanje na domačih in tujih finančnih trgih ter poskušali podati napovedi gibanja delnic, surovin, valut itd. v prihodnjih mesecih. Z nami bo glavni analitik ALTE Invest, Sašo Stanovnik.

18:30 – 20:00 Okrogla miza – Kriza evroobmočja: Kje smo in kam gremo?

Na okrogli mizi bodo svoja mnenja z nami delili:

• Dr. France Arhar, direktor Unicredit Slovenija

• Andraž Grahek, direktor naložbenega sektorja KD Skladi

• Dr. Igor Masten, izredni profesor na Ekonomski fakulteti Ljubljana

• Boštjan Vasle, direktor UMAR-ja

• Dr.Draško Veselinovič, izvršni direktor KD Group

Z gosti se bo tokrat pogovarjal Simon Mastnak, ki bo skupaj z gosti poiskal odgovore na vprašanja o krizi evra. Je varčevanje sploh smiselno? V kakšnem stanju so banke? Katera država bo naslednja potrebovala odpis? Bo evro preživel? Kje je v tej zgodbi Slovenija?

Tudi tokrat bodo naši pokrovitelji, med drugimi Nova Ljubljanska Banka in Brokerjet Sparkasse, na svojih stojnicah poskrbeli za obilo prijetnih presenečenj za obiskovalce.

Prijavi se na www.studentskaborza.eu!
Vstopnine ni!

Se vidimo na 52. Seminarju Študentske borze in naj bo to tvoj začetek donosne prihodnosti!

Kampanja je namenjena tako za nove kot tudi za obstoječe stranke, ki bodo prejele bonuse za pologe na pravi trgovalni račun. Novim strankam pa zraven bonusa pripada tudi darilo.

Spodnja tabela prikazuje višino bonusa, ki pripada udeležencu kampanje, glede na višino pologa. Višina bonusa narašča z višino pologa; vrednost darila pa prav tako. Višji kot je polog, večji bonus pripada udeležencu.

Če ste nova stranka Admiral Markets, kliknite tukaj, da prejmete bonus na polog in zelo uporabna darila za FOREX trgovanje!

V kolikor že imate odprt trgovalni račun pri Admiral Markets, bi radi nagradili vaše bodoče pologe z našimi bonusi. Kliknite tukaj, da si omogočite koriščenje bonusov!

Admiral Markets vedno išče dodatne načine, da vam pomaga doseči vaše cilje, zato bi radi z vami delili dodatna finančna sredstva!

Več podrobnosti o kampanji si lahko preberete tukaj.

Želimo vam uspešno trgovanje!

Admiral Markets – Vaš partner na Forex trgu!

OPOMBA: Organ za finančni nadzor je Agencija za trg vrednostnih papirjev. Investitorje opozarjamo, da so valutni posli in posli z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti visoko tvegani posli, ki lahko prinesejo dobiček kot tudi izgubo, zato svetujemo previdnost pri trgovanju, v primeru, da se odločite za investicijo, poiščite vse ustrezne informacije ter se seznanite z vsemi vrstami tveganj.

V sodelovanju z zavarovalnico ERGO Zavarovalnica d.d., ki je del vodilne evropske zavarovalne skupine ERGO Insurance Group, smo za vas pripravili koristne nasvete kako varčevati, da bi s tem zaščitili svojo družino, svojim otrokom omogočili šolanje ali pa sebi zagotovili dodatno pokojnino.

Ob tej priložnosti vam bomo izračunali tudi vašo pokojninsko vrzel (razlika med vašo neto plačo in pokojnino).

Več informacij in prijava na dogodek

Andy Krieger in Novozelandski dolar (NZD)
Leta 1987 je Krieger opazoval valute, katere so pridobivale na vrednost nasproti ameriškemu dolarju po zlomu na ameriških trgih 19.oktobra 1987 bolj poznenem kot črni ponedeljek. Mali investitorji in podjetja so takrat bežali iz ameriške valute, v valute katere v zlomu niso toliko utrpele. Nekatere izmed teh valut so postajale fundamentalno gledano prenakupljene in zrele za prodajo. Krieger si je za svojo tarčo vzel NZD oziroma trgovalcem bolj poznan kot kiwi. Prevzel je relativno novo metodo za tiste čase ter vzel kratko pozicijo na NZD za več 100 milijonov dolarjev. Njegova naročila so takrat celo presegla ponudbo denarja Nove Zelandije. Kiwi je potem strmo padel zaradi kombinacije močnega pritiska prodajalcev ter pomanjkanja valute v obtoku. Valuta je še padala med 3% in 5% ter tako Kriegerju omogočila večmilijonski zaslužek.
Krieger je potem zapustil takratno podjetje ter pričel delati pri Georgu Sorosu.

Stanley Druckenmillerjev posel z nemško marko

Druckenmiller je z dvema dolgima pozicijama na nemški marki zaslužil milijone, medtem ko je delal za Georga Sorosa v njegovem podjetju Quantum Fund.

Priložnost  za Druckenmillerja je prišla s padcem berlinskega zidu, saj so namreč pričakovane težave pri združitvi obeh “Nemčij” tečaj nemške marke potisnile do ekstremno nizkih vrednosti. Druckenmiller je zato vstopil v dolgo pozicijo z več milijoni dolarjev, saj je stavil na rast nemške marke. Soros mu je potem svetoval, da poveča pozicijo na dve milijarde, kar je seveda tudi storil. Nakup nemške marke se je izkazal za zelo dobičkonosen posel v milijonih dolarjev. Quantum Fund je takrat povečal dobičke za 60%.

George Soros proti funtu

Britanski funt je do devetdesetih močno rasel proti nemški marki, čeprav sta bili ekonomiji drugačni. Nemčija je bila ekonomsko močnejša država, navkljub številnih težav z združitvijo, vendar je angleška centralna banka želela obdržati funt nad razmerjem 1 funt za 2.7 marke. Takšna politika je rezultirala v visokih obrestnih merah in na koncu tudi z visoko inflacijo, med drugim pa je bil pogoj za obstanek v mehanizmu evropskih tečajnih razmerij ERM (European Exchange Rate Mechanism) fiksni tečaj funta pri 2.7 marke.

Veliko špekulantov se je takrat spraševalo, koliko časa se bo lahko fiksni tečaj sploh bojeval z razmerami na trgu. Tako so začeli prodajati funte, med njimi pa je bil tudi George Soros. Sposodil si je veliko denarja in ga “stavil” na padec funta. Velika Britanija je potem še dvignila obrestne mere, da bi privabili nove investitorje. Upala je, da bo ublažila pritisk prodajalcev s spodbujanjem povpraševanja.

Britanska vlada je sčasoma ugotovila, da bi morala za umetno vzdrževanje tečaja plačati več milijard funtov, zato se je umaknila iz sistema ERM. Tečaj funta proti marki je strmoglavil, tu pa je Soros ustvaril kar debelo milijardo dolarjev dobička. Devalvacija valute je  britanski vladi pomagal, saj je ta znižala presežne obrestne mere in inflacijo ter ustvarila lažje monetarno okolje za podjetja.

Nagradno vprašanje se glasi:

Koliko nagrad je prejela Abančna DZU za najboljši vzajemni sklad v zadnjih petih letih?

Odgovor na to preprosto nagradno vprašanje lahko brez težav najdete na spletni strani v rubriki Novice – Prejete nagrade za najboljši vzajemni sklad.

Več o nagradni igri …

Po podatkih vsakoletnega evropska poročila o staranju prebivalstva naj bi v Sloveniji do leta 2035 pokojninski izdatki znašali kar neverjetnih 15 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

1.Slovenija

Slovenska pokojninska shema ostaja uravnotežena za leto 2009 s potrošnjo in prejemki 4,6 mrd evrov

Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2007: 9.9 %
Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2035: 15 %
Sprememba starosti delavske populacije: -6,6 %

2. Finska

Finska doživlja zadnje leto 48 % porast iskalcev azilov, največ z Iraka in Somalije.

Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2007: 10 %
Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2035: 14 %
Sprememba starosti delavske populacije: -8,5 %

3. Francija

Francija preprečuje pridobitev državljanstva imigrantom iz Maroka zaradi nošnje “Islamskih rut”.

Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2007: 13 %
Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2035: 14 %
Sprememba starosti delavske populacije: -5,5 %

4. Grčija

Grčija daje otokom migrantov državljanstva.

Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2007: 12 %
Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2035: 19 %
Sprememba starosti delavske populacije: -3,9 %

5. Malta

Malta, relativno zaprta post-kolonialna država, doživlja pritok imigrantov.

Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2007: 7,2 %
Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2035: 9,7 %
Sprememba starosti delavske populacije: -7,1 %

6. Švedska

Švedska goji politiko vključitve imigrantov, tako da jim da jezik in kulturo, ki so potrebni za preživetje v državi.

Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2007: 9,5 %
Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2035: 9,4 %
Sprememba starosti delavske populacije: -6,0 %

7. Italija

Italija doživlja stavke imigrantskih delavcev, ki kažejo napetost v državi.

Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2007: 14 %
Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2035: 15 %
Sprememba starosti delavske populacije: -3,0 %

8. Madžarska

Madžarska nudi Indijcem mesta v njihovih univerzah.

Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2007: 11 %
Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2035: 12 %
Sprememba starosti delavske populacije: -5,0 %

9. Poljska še vedno nudi oporo njihovemu pokojninskemu planu

Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2007: 12 %
Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2035: 9,3 %
Sprememba starosti delavske populacije: -5,7 %

10. Belgija

Nova EU pravila za potovanja brez vizumov omogočajo veliko število emigrantov iz Balkana.

Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2007: 10 %
Pokojninski izdatek v primerjavi z BDP v letu 2035: 14 %
Sprememba starosti delavske populacije: -3,5 %

Fevdalna demokracija in kleptokracija sta povzročili, da je majhna elita lahko nadzirala zapravljanje državnega denarja. Večinoma ga je zlivala v lastne žepe!

Zadnjih nekaj desetletij so državi tako ali drugače vladale dinastije Papandreou, Karamanlis in Mitsotakis, ki so vzpostavile sistem bogatega nagrajevanja političnih prijateljev. Ti voditelji so do skrajnosti napihnili velikost državnega aparata in v tem sistemu je lahko vsak dobil svoj kos pogače.

Grški kaos posledica kleptokracije

Nemški Spiegel – kar ni presenetljivo, saj so prav Nemci tisti, ki Grške grehe plačujejo najdražje, ni skoparil s sočnimi opisi Grčije kot ‘revne države na obrobju Evrope, ki ima oljke, modro nebo in obalo – to pa je tudi vse’, in dodal, da je kar eden od štirih zaposlenih v državi, zaposlen v javni upravi.

Tudi to je ena glavnih težav s katero bodo morali opraviti tekom reform.

NA vrhu je tudi nacionalni šport utajevanje davkov, naravnanost državnih uradnikov, da radi sprejemajo podkupnine in nagnjenost srednjega in nižjega razreda k poslovanju in delu na črno.

Po poročanju New Yorkerja je razlika med tistim, koliko bi grški davkoplačevalci lani naj plačali državi in koliko davkov so zares plačali, skoraj enaka trenutni grški proračunski luknji, Grki namreč na leto plačajo le okoli tretjino predvidenih davkov.

Poleg tega kar okoli 27% državnega BDP prihaja iz naslova sive ekonomije – torej poslov, ki so uradno zakoniti, a zanje nihče ne vodi zahtevanega knjigovodstva in računovodstva. V ZDA je ta odstotek na primer 8%.

Vprašljiv je tudi uspeh reform, glede na to, da je znano, da je Grčija v zadnjem času precej zapravila za optimizacijo davčnih izterjav, a je bil projekt neuspešen, ker so dolžniki raje kot bi plačali velik dolg, z manjšo vsoto podkupili izterjevalce.

Če kakšnega utajevalca davkov že ujamejo – na grških sodiščih traja okoli 12 let, da je primer zaključen, obsodilnih sodb je le za vzorec.

Aktualni premier  Georgios Papandreou mora zdaj tovrstne vzorce vedenja spremeniti, a jih je najbrž navajen tudi sam – navsezadnje jih je narodu privzgojila prav njegova družina.

Njihovo ero je začel ded, ki mu je bilo prav tako ime Georgios, nadaljeval pa sin Andreas Papandreou, ki je ustanovil socialistično stranko PASOK. Prav v njegovem obdobju je javni dolg dobesedno eksplodiral.

Evroskupina še brez odločitev o pomoči Grčiji pred bankrotom

Konservativni družini Karmanalis in Mitsotakis pri tem nista bili nič bolj varčni. Leta 2004 Konstantinos  je Karmanalis obljubil reforme, poskrbel pa za škandal, ko je njegova administracija ponaredila dokumente za črpanje evropskih sredstev, nezakonito črpala denar iz pokojninskih skladov, ustvarila na deset tisoče novih, a neuporabnih administrativnih delovnih mest za prijatelje in sorodnike, ter podvojila državni proračunski primanjkljaj.

Ali bo aktualni Papandreu z reformami kaj uspešnejši, bomo še videli, ostaja pa dejstvo, da okoli 75% Grkov ne zaupa ne vladi ne opoziciji. To pa je visoko nezaupanje znotraj katerega je težko sprejemati kompromise.

Ker pa je kar nekaj naših bralcev ostalo praznih rok, smo se odločili, da ugodimo njihovim prošnjam – prav zato smo razpisali dodaten termin - ČETRTEK,  2. JUNIJ ob 17:30, kjer bomo organizirali posebno srečanje v trgovalnem centru Finančni trgi na Verovškovi 55 v Ljubljani, v katerem bomo:

- ekskluzivno SAMO našim zvestim bralcem (in našim partnerskim stranem) ponudili izčrpne odgovore na pogosto zastavljena vprašanja o tem, kam investirati, kako si v današnjih časih sestaviti košarico naložb in kakšne strategije pri tem ubrati, hkrati pa boste dobili vpogled v naše analize, napovedi, signale itd …

Seminar bo na voljo BREZPLAČNO le naročnikom na e-novice portala Finančni trgi (vsi ostali udeleženci bodo morali plačati kotizacijo v višini 50 evrov!).

IZPOLNI SPODNJO PRIJAVNICO IN SI PRAVOČASNO REZERVIRAJ SVOJE MESTO – ŠTEVILO JE OMEJENO NA 25 UDELEŽENCEV! 


Le nekaj vprašanj bralcev, na katere bomo konkretno odgovorili:

Gre za nateg ali resnično trgovanje – kako vam je uspelo doseči več kot 1.000-odstotni donos na tekmovanju?
(Luka C.)

Prosim za nasvet in sicer, kam se v tem trenutku splača vlagati in zakaj?
(Jože O., Bojana P., Marko G., itd.)

Odločila sva se, da bova začela vlagati v zlato in nafto. Dajte nama prosim kakšen nasvet, je to sploh pametno po taki rasti, na kaj morava biti pozorna?
(Saša D. in Bojan G.)

Ali bi bilo možno na portalu Finačni trgih čim bolj enostavno razložiti, kako prepoznati idealen trenutek za nakup delnic, katere so bistvene stvari za rasti oz. padec  delnic …?
(Mitja Ž.)

Na vašem portalu sem zasledil kar nekaj analiz – vseeno pa me zanima, kaj vi pričakujete na borzah v naslednjih 5 letih, kaj mi priporočate, da naredim s portfeljom?
(Janko H.)

Pred časom sem zasledil brokersko hišo XY. Ker sem zasledil o njej tudi negativne strani se obračam na vas, vaše mnenje o kredibilnosti, varnosti, na kakšne pasti moram biti pazljiv?
(Roman Č.)

Sem eden izmed mnogih, ki so se opekli z ‘balkansko pravljico’. Glede na nedavne donose me mika, da bi se vrnil na borzo, toda želim naredite vse, da se izognem izgubam – kaj mi svetujete?
(Toni C.)

Prebrala sem vaš članek o nevarnosti večjih padcev na borzi, kaj bi mi vi trenutno svetovali pri sestavi mojega portfelja?

(Danijela B.)

Ali poznate pravilo 20-80?

Pravilo 20-80 govori o dveh skupinah ljudi:

●  Skupina 1: glede na številne pretekle evforije in panike na borzah velja nepisano pravilo, da se le zgolj 20% investitorjev pravočasno in pravilno informira, spremeni (prilagodi) svojo naložbeno strategijo glede na spreminjajoče se dogodke na borzah ter v svoj portfelj naložb pravočasno umesti ‘varovalke’ za zaščito  premoženje pred vsemi možnimi scenariji.

●   Skupina 2: ostalih 80% vlagateljev (ali pa celo več) pa enostavno ‘zablokira’, si reče ‘kar je, pa je’, nasvete išče vsepovsod na koncu pa ne naredi nič, upa na najboljše (in ne pričakuje najslabšega!) ali pa preprosto vedno naredijo napačno potezo ob napačnem času.

V katero skupino ste spadali do sedaj in v katero bi radi spadali, ko bo ‘pravi konec’ tako opevane finančne krize?

Če ste na vprašanje torej odgovorili, da želite pristati v Skupini 1, potem se morate obvezno udeležiti seminarja Investirajte inteligentno, ki se bo odvijal v trgovalnem centru podjetja Finančni trgi (6. nadstropje) na Verovškovi 55 v Ljubljani.

IZPOLNI SPODNJO PRIJAVNICO IN SI PRAVOČASNO REZERVIRAJ SVOJE MESTO – ŠTEVILO JE OMEJENO NA 25 UDELEŽENCEV!

Seminar bo na voljo zgolj v naslednjih dveh terminih:

-    v  četrtek, 5. maj 2011 z začetkom ob 17:30 (ŽE ZASEDENO!)
-    v ponedeljek, 23. maja 2011 z začetkom ob 17:30  (ŽE ZASEDENO!)

-   v četrtek. 2. junij ob 17:30 (ŠE PROSTO)

In zakaj ne smete zamuditi te izjemne priložnosti? Ker v prihodnosti takšnih brezplačnih seminarjev ne bomo več organizirali in ker verjetno ne želite izpustiti priložnosti, da si pridobite znanje in preidete med tistih 20% uspešnih investitorjev.

Kdo vas bo poskušal spraviti na pravo pot do uspešnega investiranja?

Profesionalni in izkušeni trgovalec Klemen Furlan, soavtor projekta Avdicija za naj trgovalca, je eden redkih v Sloveniji, ki živi izključno od trgovanja in ga zaradi tega lahko uvrstimo med tako imenovane ‘poklicne traderje’. Je avtor številnih prispevkov na temo trgovanja.

Luka Gubo, vodilni analitik in ekonomist, avtor številnih prispevkov v priznanih slovenskih medijih (Finance, Moje Finance, Dnevnik, Pogledi, Cekin, itd.).

Prijavite se na brezplačni
seminar:

Vstopnine ni! Prijavi se tukaj in se poteguj za glavno nagrado: telefon BlackBerry Bold 9780 in 3-mesečno naročnino na paket ORTO BERI!

Gostje pa bodo odgovarjali tudi na tvoja vprašanja! Imaš vprašanje za naše goste? Te neko področje se posebej zanima ali želiš priti stvarem do dna?

Zastavi svoje vprašanje gostom. Vprašanje pošlji na info@studentska-borza.com in posredovali ga bomo našim gostom. Vprašaj, kar te zanima in sooblikuj 50. Seminar Študentske borze.