<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Finančni trgi &#187; Posojila in varčevanje</title>
	<atom:link href="http://www.financnitrgi.com/category/posojila-in-varcevanje/feed" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://www.financnitrgi.com</link>
	<description>Finančni trgi</description>
	<lastBuildDate>Fri, 18 May 2012 16:43:54 +0000</lastBuildDate>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.3.1</generator>
		<item>
		<title>Kako do 40- in več odstotkov cenejših izdelkov?</title>
		<link>http://www.financnitrgi.com/radar/kako-do-40-in-vec-odstotkov-cenejsih-izdelkov</link>
		<comments>http://www.financnitrgi.com/radar/kako-do-40-in-vec-odstotkov-cenejsih-izdelkov#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 18 May 2012 10:11:23 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uros</dc:creator>
				<category><![CDATA[Posojila in varčevanje]]></category>
		<category><![CDATA[Radar]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://financnitrgi.najblog.com/radar/kako-do-40-in-vec-odstotkov-cenejsih-izdelkov</guid>
		<description><![CDATA[Večina ljudi se pred nakupom računalnika, TVja ali različnih izdelkov bele tehnike pri različnih prodajalcih pozanima o ceni njihovih izdelkov in se nato odloči za nakup pri tistem, ki produkt ponuja po najnižji ceni. Če pa želite prihraniti še več ...]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Večina ljudi se pred nakupom računalnika</strong>, TVja ali različnih izdelkov bele tehnike pri različnih prodajalcih pozanima o ceni njihovih izdelkov in se nato odloči za nakup pri tistem, ki produkt ponuja po najnižji ceni.</p>
<p>Če pa želite prihraniti še več denarja in vas ne motijo praske in podobne malenkosti na sicer novih izdelkih, se splača pogledati za blago z oznako &#8220;obnovljeno&#8221;.</p>
<p><strong>Za kaj pravzaprav gre?</strong></p>
<p>Izdelki s to oznako so precej raznovrstni. Lahko gre za stvari, ki so jih kupci kljub brezhibnemu delovanju vrnili nazaj v trgovino, za takšne s poškodovano embalažo ali rahlo vizualno poškodovane izdelke. Sem pa sodijo tudi predstavitveni izdelki in včasih celo neprodane zaloge.</p>
<p>Za vse velja, da jih pred vnovično prodajo pregledajo in jim zagotovijo brezhibno delovanje. Gre torej za povsem enakovredne izdelke novim, od katerih se razlikujejo samo po 10 do 40 odstotkov nižji ceni, ki pa je pri izdelkih s praskami lahko še dodatnih 10 odstotkov nižja.</p>
<p><strong>Kje lahko kupite obnovljene izdelke?</strong><strong> </strong></p>
<p>Za nakup se je najbolje obrniti na za to specializirane trgovine. Pri nas obstaja podjetje Second Option, ki se ukvarja izključno s prodajo obnovljenih, predstavitvenih in rabljenih tehničnih izdelkov in katerih podjetje je partner programa HP Renew.</p>
<p>Nekaj je še takih, ki z obnovljenimi izdelki zgolj dopolnjujejo svojo standardno ponudbo. Obstajajo portali, kjer lahko kupite prenosnike, računalnike in belo tehniko. Najdejo se tudi na policah Harvey Normana, kjer pa jim menda niso preveč naklonjeni, saj raje prodajajo povsem novo blago.</p>
<p><strong>Slabosti</strong></p>
<p>Ker večina obnovljenega blaga prihaja iz tujine, vam nekaj težav lahko povzročajo tuji meniji in pri računalnikih tuja tipkovnica, ki ima malo drugačen razpored črk. Ampak to se lahko reši z nalepkami, slovenske menije je pa tudi mogoče najti na spletu.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.financnitrgi.com/radar/kako-do-40-in-vec-odstotkov-cenejsih-izdelkov/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Trenutno najbolj varne valute tega sveta</title>
		<link>http://www.financnitrgi.com/trgovanje/svet-po-franku-v-katerih-valutah-bodo-pa-bogatasi-zdaj-shranjevali-svoj-denar</link>
		<comments>http://www.financnitrgi.com/trgovanje/svet-po-franku-v-katerih-valutah-bodo-pa-bogatasi-zdaj-shranjevali-svoj-denar#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 26 Apr 2012 07:04:13 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Miha</dc:creator>
				<category><![CDATA[Posojila in varčevanje]]></category>
		<category><![CDATA[Radar]]></category>
		<category><![CDATA[Trgovanje]]></category>
		<category><![CDATA[Valute in CFDji]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.financnitrgi.com/?p=13819</guid>
		<description><![CDATA[Tradicionalno, varno zatočišče posamezne valute zahteva njeno likvidnost, močno gospodarstvo in zgodovino konservativne monetarne politike. Držav, kjer s izpolnjeni vsi ti pogoji, ni ravno veliko, da dejstva, da ni v interesu nobene centralne banke imeti precenjeno valuto, niti ne omenjamo. ...]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Tradicionalno, varno zatočišče posamezne valute zahteva njeno likvidnost, močno gospodarstvo in zgodovino konservativne monetarne politike. Držav, kjer s izpolnjeni vsi ti pogoji, ni ravno veliko, da dejstva, da ni v interesu nobene centralne banke imeti precenjeno valuto, niti ne omenjamo.</p>
<p>A vendar – naj bo to komu všeč ali pa ne – poleg opevanega švicarskega franka, o katerem je napisano že veliko, obstaja še nekaj valutnih nebes, za katerim bi se lahko ozirali trgovci z valutami v prihodnje.</p>
<p>Predstavljamo vam torej le nekaj možnosti poleg vsem znanega švicarskega franka:</p>
<p><strong>1. Norveška krona</strong><br />
Norveška krona ponuja privlačno obrestno mero, močna konzervativna vlada pa skrbi za stabilno fiskalno politiko. Mnogi zato prav to državo vidijo kot naslednje veliko finančno zatočišče.</p>
<p><strong><a href="http://www.financnitrgi.com/wp-content/uploads/World-Currencies.jpg" rel="lightbox[13819]"><img class="alignleft size-medium wp-image-13821" style="margin: 5px;" title="World-Currencies" src="http://www.financnitrgi.com/wp-content/uploads/World-Currencies-270x177.jpg" alt="" width="243" height="159" /></a>2. Švedska krona</strong><br />
Kljub nekoliko slabšim napovedim za prihodnje četrtletje švedskega gospodarstva, švedska krona prav zaradi govoric, da bi Švedska lahko postala naslednje valutno zatočišče, že pridobiva vrednost.</p>
<p>Kljub temu so Švedi sredi proti kriznega boja. &#8216;<em>Zadela nas je dolžniška kriza, naša naloga je, da vzpostavimo dovolj varoval, ki nas bodo zaščitila, če se uresničijo najhujši strahovi,</em>&#8216; pravi tamkajšnji finančni minister Anders Borg.</p>
<p><strong>3. Ameriški dolar</strong><br />
Glede na vse dogodke na drugi strani Atlantika, morda na prvi pogled res ne gre za naslednjo logično izbiro. Vendar pa so mnogi ekonomisti prepričani, da bo prav ameriška valuta najbolj pridobila zaradi težav v območju evra.</p>
<p><strong>4. Japonski jen</strong><br />
Po tem, ko je Švica objavila svoj načrt z zvezi s frankom, se je jen okrepil. Po drugi strani pa investitorje skrbi predvsem sposobnost Japonske, da pod nadzorom drži dolgove in inflacijo.</p>
<p><strong>5. Valute, ki so močno odvisne od gibanja cen surovin kot sta nafta in zlato</strong> – na primer avstralski, kanadski in novozelandski dolar. Ekonomisti trdijo, da te valute zagotavljajo stabilno ekonomsko pozicijo. Čeprav bi se lahko takšna drža spremenila v upočasnjevanje svetovnega gospodarstva.</p>
<p><strong>6. Valute razvijajočih se trgov - </strong> najbrž je večina preveč nestabilnih v teh časih, a bi lahko v prihodnje nekatere valute postale finančna nebesa – tako denimo mnogi ekonomisti v hongkonški in brazilski valuti vidijo še velik potencial.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.financnitrgi.com/trgovanje/svet-po-franku-v-katerih-valutah-bodo-pa-bogatasi-zdaj-shranjevali-svoj-denar/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>1</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Prevzamejo ti dolg + dajo nagrado?</title>
		<link>http://www.financnitrgi.com/radar/prevzamejo-ti-dolg-dajo-nagrado</link>
		<comments>http://www.financnitrgi.com/radar/prevzamejo-ti-dolg-dajo-nagrado#comments</comments>
		<pubDate>Sat, 21 Apr 2012 09:44:17 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uros</dc:creator>
				<category><![CDATA[Posojila in varčevanje]]></category>
		<category><![CDATA[Radar]]></category>
		<category><![CDATA[Zanimivo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://financnitrgi.najblog.com/razno-zanimivo/prevzamejo-ti-dolg-dajo-nagrado</guid>
		<description><![CDATA[Ameriški potrošniki imajo skupno 2.420 milijard ameriških dolarjev dolgov. Že sama beseda »dolg« se zelo neprijetno sliši, a se lahko tudi njih rešite podobno, kot da bi shujšali za nekaj kilogramov. Vse, kar potrebujete, je nekaj malega motivacije in pravilnih ...]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Ameriški potrošniki imajo skupno 2.420 milijard ameriških dolarjev dolgov.</strong></p>
<p>Že sama beseda »dolg« se zelo neprijetno sliši, a se lahko tudi njih rešite podobno, kot da bi shujšali za nekaj kilogramov. Vse, kar potrebujete, je nekaj malega motivacije in pravilnih usmeritev.</p>
<p>Na spletu se najde kar nekaj <strong>tematsko namenjenih forumov</strong> za samopomoč, kjer si udeleženci medsebojno zaupajo nasvete, kako izplačati dolgove in prihraniti denar. Splača se pobrskati naokoli, saj so nekatere tehnike resnično dovršene in premišljene.</p>
<blockquote><p><a title="Pazite se oderuških obresti!" href="/radar/pazite-se-oderuskih-obresti"><strong>Pazite se oderuških obresti!</strong></a></p></blockquote>
<p>V <strong>Združenih državah Amerike</strong> so naredili korak naprej in tovrstnim zadolžencem ponujajo posebne servise, ki prevzamejo njihove dolgove, pa tudi njihove prejemke, nato pa upravljajo z njihovim premoženjem tako optimalno, da določena vsota sicer še vedno ostane na razpolago in ne kaj dosti spremenjeno življenje, preostanek, ki bi po starih navadah odtekel, pa se nameni za poplačilo dolgov.</p>
<p>Če uspejo njihove stranke zdržati vsaj šest mesecev, jih čaka tudi denarna nagrada, sam servis pa si za svoje delo vzame precej manj, kot bi znašale v tem času zaračunane<strong> zamudne obresti</strong>.</p>
<p>Menite, da bi bilo kaj takšnega možno tudi pri nas? Je kje kak nadobudni podjetnik, ki bi se lotil česa takšnega? In, po drugi strani, ali smo Slovenci dovolj zreli ter pogumni, da bi sprejeli takšne radikalne, inovativne, a po drugi strani preizkušene in uspešne denarne pristope?</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.financnitrgi.com/radar/prevzamejo-ti-dolg-dajo-nagrado/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Kako do poceni letalskih kart?</title>
		<link>http://www.financnitrgi.com/radar/kako-do-poceni-letalskih-kart</link>
		<comments>http://www.financnitrgi.com/radar/kako-do-poceni-letalskih-kart#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 20 Apr 2012 10:55:46 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uros</dc:creator>
				<category><![CDATA[Posojila in varčevanje]]></category>
		<category><![CDATA[Radar]]></category>
		<category><![CDATA[Zanimivo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://financnitrgi.najblog.com/radar/kako-do-poceni-letalskih-kart</guid>
		<description><![CDATA[Evropskih nizkocenovnih letalskih prevoznikov smo se Slovenci navadili tako kot japonskih turistov v Postonjski jami. Za nekaj deset evrov je moč skočiti na kavo v Barcelono, Pariz ali kakšno drugo naselbino stare celine. V kolikor pa želimo obiskati deželo hot ...]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Evropskih nizkocenovnih </strong><strong>letalskih prevoznikov smo se Slovenci navadili tako kot japonskih turistov v Postonjski jami</strong>.</p>
<p>Za nekaj deset evrov je moč skočiti na kavo v Barcelono, Pariz ali kakšno drugo naselbino stare celine. V kolikor pa želimo obiskati deželo hot doga, pa se stvari zapletejo. <strong>Kako najceneje premagati Atlantik?</strong></p>
<p>Glavno vodilo sistemov za določanje cen letalskih kart sta ponudba in povpraševanje, poleg tega pa upoštevajo še mnogo drugih dejavnikov, zaradi katerih iskanje najugodnejše vozovnice postane prava nočna mora.</p>
<p>Cene kart se razlikujejo tudi po več sto evrov, zato boste najugodnejšo ponudbo dobili takrat, ko boste primerjali cene čim večih ponudnikov. To omogočajo spletne potovalne agencije, ki pa jih je malo morje. Na dobrem glasu so <strong>orbitz.com</strong>, <strong>vayama.com</strong>, <strong>cheaptickets.com</strong>, velja pa seveda pobrskati tudi drugje.</p>
<p>Pri kupovanju kart prek spletnih posrednikov je dobro, če sta vaša datuma odhoda in prihoda <strong>fleksibilna</strong>, saj so lahko karte za lete ob vikendih, petkih in ponedeljkih veliko dražje od ostalih.</p>
<p>Karte rezervirajte vsaj tri tedne pred odhodom, saj imate takrat zagotovljeno nizko ceno – pri last minute ponudbah obstaja vedno nevarnost, da ne boste dobili željenega leta. <strong></strong></p>
<blockquote><p><strong><a title="Že ena črka na letalski karti pove veliko o letu" href="http://www.financnitrgi.com/radar/ze-ena-crka-na-letalski-karti-pove-veliko-o-letu" target="_blank">Že ena črka na letalski karti pove veliko o letu</a></strong></p></blockquote>
<p>V zadnjem času pa se pojavljajo tudi strani, ki vas prek e pošte obveščajo o poceni letih iz izbranih letališč – ena takšnih je airfarewatchdog.com.</p>
<p>Ključ do poceni vozovnice se torej skriva v čim večjem številu informacij in ponudnikov.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.financnitrgi.com/radar/kako-do-poceni-letalskih-kart/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Finančne napake, ki jih otroci prevzamejo od staršev</title>
		<link>http://www.financnitrgi.com/radar/financne-napake-ki-jih-otroci-prevzamejo-od-starsev</link>
		<comments>http://www.financnitrgi.com/radar/financne-napake-ki-jih-otroci-prevzamejo-od-starsev#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 20 Apr 2012 07:28:52 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uros</dc:creator>
				<category><![CDATA[Posojila in varčevanje]]></category>
		<category><![CDATA[Radar]]></category>
		<category><![CDATA[Zanimivo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://financnitrgi.najblog.com/razno-zanimivo/financne-napake-ki-jih-otroci-prevzamejo-od-starsev</guid>
		<description><![CDATA[Navada je železna srajca, pravijo. Zato je še toliko bolj zaskrbljujoč podatek, da večina mladostnikov ne zna odgovorno ravnati s svojim denarjem. Nedavna ameriška raziskava je pokazala, da se kar 80 odstotkov mladostnikov glede financ zgleduje po svojih starših. Ravno ...]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Navada je železna srajca, pravijo.</strong> Zato je še toliko bolj zaskrbljujoč podatek, da večina mladostnikov ne zna odgovorno ravnati s svojim denarjem. Nedavna ameriška raziskava je pokazala, da se kar 80 odstotkov mladostnikov glede financ zgleduje po svojih starših.</p>
<p>Ravno zato je še posebej pomembno, da starši otrokom že od malih nog dajejo dober zgled. Katere pa so najhujše in hkrati najpogostejše finančne napake staršev, ki jih navadno prevzamejo tudi otroci?</p>
<p><strong>1. Prepiranje o denarju pred otroki</strong><br />
Otroci si zaradi prepirov ustvarijo napačne predstave o tem, kaj pomeni zakonska zveza, saj jih večina denar enači s poslom. Poleg tega večina mladih tovrstne prepire kasneje nadaljuje tudi znotraj svoje družine.</p>
<p><strong>2. Zapravljanje denarja, ki ga nimate</strong><br />
Otrok se še predobro zaveda, da nimate veliko denarja, hkrati pa vas spremlja, kako ga na vsakem koraku zapravljate za, po večini, nepomembne stvari. Posledica je, da otroci do denarja ne čutijo nobene odgovornosti, saj se jim zdi, da ga lahko zapravijo kjerkoli ne glede na to, če ga sploh imajo na razpolago.</p>
<p><strong>3. Izogibanje primerjanju cen med nakupovanjem</strong><br />
Če se boste z otrokom podali v najdražjo trgovino in stvari kupili, ne da bi se ob tem ozirali na ceno, bo takšen postal tudi vaš otrok. V obdobju pubertete, ko ga bo zamikalo marsikaj, se bo ravno zato pogosto znašel v finančnih težavah.</p>
<p><strong>4. Zapravljanje denarja namesto časa</strong><br />
Svoje dolge odsotnosti zaradi dela nikar ne skušajte nadomestiti z dragimi darili in visokimi žepninami. Otroci ne bodo zaradi tega vaše odsotnosti nič lažje sprejeli, poleg tega pa ne bodo denarja ne lastnine nikoli znali primerno ceniti.</p>
<p>Vir: <a href="http://www.aktiv.si/novice/20101027/Financne_napake_ki_jih_otroci_prevzamejo_od_starsev/"><strong>Aktiv.si</strong></a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.financnitrgi.com/radar/financne-napake-ki-jih-otroci-prevzamejo-od-starsev/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>1</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Bush mlajši je bil najbolj zapravljiv ameriški predsednik!</title>
		<link>http://www.financnitrgi.com/radar/posojila-in-varcevanje/kateri-predsednik-zmaga-v-zapravljanju</link>
		<comments>http://www.financnitrgi.com/radar/posojila-in-varcevanje/kateri-predsednik-zmaga-v-zapravljanju#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 18 Apr 2012 21:08:13 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Miha</dc:creator>
				<category><![CDATA[Posojila in varčevanje]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.financnitrgi.com/?p=18424</guid>
		<description><![CDATA[Graf, ki bi ga bilo dobro redno kazati v vsaki državi. Tokrat so ga narisali Američani, ki se pospešeno pripravljajo na predsedniške volitve prihodnje leto. Denar vam res lahko kupi srečo. Le zapravljati ga morate prav! Govori pa o tem, ...]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Graf, ki bi ga bilo dobro redno kazati v vsaki državi.</strong> Tokrat so ga narisali Američani, ki se pospešeno pripravljajo na predsedniške volitve prihodnje leto.</p>
<blockquote><p><strong><a title="Denar vam res lahko kupi srečo. Le zapravljati ga morate prav!" href="http://www.financnitrgi.com/blog/denar-vam-res-lahko-kupi-sreco-le-zapravljati-ga-morate-prav" target="_blank">Denar vam res lahko kupi srečo. Le zapravljati ga morate prav!</a></strong></p></blockquote>
<p>Govori pa o tem, koliko dolga je skupnemu, rekordnemu, prispeval kateri od predsednikov. Pretirano varčen pravzaprav ni bil nihče, so si pa nekateri privoščili precej zapravljanja. Absolutni rekorder? Nihče drug kot <strong>George Bush mlajši</strong>, ki ga je levji delež pridelal kar sam.</p>
<p>Iz vrst republikancev, ki zdaj redno kritizirajo zapravljanje demokrata Obame, bi denimo Obama moral biti ob sedanjem trendu zapravljanja na oblasti še kar nekaj mandatov, da bi po zapravljivosti dohitel Busha.</p>
<p><a href="http://www.financnitrgi.com/wp-content/uploads/800px-US_Federal_Debt_as_Percent_of_GDP_by_President.jpg" rel="lightbox[18424]"><img class="alignnone size-large wp-image-18425" title="Dolg države" src="http://www.financnitrgi.com/wp-content/uploads/800px-US_Federal_Debt_as_Percent_of_GDP_by_President-460x282.jpg" alt="" width="460" height="282" /></a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.financnitrgi.com/radar/posojila-in-varcevanje/kateri-predsednik-zmaga-v-zapravljanju/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>VIDEO: Večna dilema &#8211; naložbeno zavarovanje ali direktno v vzajemni sklad?</title>
		<link>http://www.financnitrgi.com/radar/video-vecna-dilema-nalozbeno-zavarovanje-ali-direktno-v-vzajemni-sklad</link>
		<comments>http://www.financnitrgi.com/radar/video-vecna-dilema-nalozbeno-zavarovanje-ali-direktno-v-vzajemni-sklad#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 23 Mar 2012 06:54:55 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uros</dc:creator>
				<category><![CDATA[Borza]]></category>
		<category><![CDATA[Posojila in varčevanje]]></category>
		<category><![CDATA[Radar]]></category>
		<category><![CDATA[Video]]></category>
		<category><![CDATA[Zavarovanja]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://financnitrgi.najblog.com/video/video-vecna-dilema-nalozbeno-zavarovanje-ali-direktno-v-vzajemni-sklad</guid>
		<description><![CDATA[Na Cekinu so objavili koristen video prispevek, ki pomaga pri večni dilema marsikaterega vlagatelja je, ali raje investirati neposredno v vzajemne sklade ali prek naložbenih zavarovanj. Toda pred tem posebno opozorilo, saj gre za dva ločena finančna produkta, ki jih ...]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><a href="http://cekin.si/clanek/financni_trgi/nalozbeno-zavarovanje-ali-direktno-v-vzajemni-sklad.html" target="_blank"><strong>Na Cekinu</strong></a> so objavili koristen video prispevek, ki pomaga pri večni dilema marsikaterega vlagatelja je, ali raje investirati neposredno v vzajemne sklade ali prek naložbenih zavarovanj.</p>
<p>Toda pred tem posebno opozorilo, saj gre za dva ločena finančna produkta, ki jih med seboj ne smemo primerjati. Naložbeno zavarovanje namreč vsebuje zavarovalno komponento, ki je ni moč enačiti z varčevanjem.</p>
<p><strong>Kaj je dobro prej vedeti, preden se odločite za naložbeno zavarovanje ali vzajemni sklad?</strong></p>
<p>Kot vsaka stvar, pa  imata tudi te dve obliki svoje prednosti in slabosti. Kljub nemogoči primerjavi pa je bil pod drobnogled vzet le stroškovni vidik, ki je včasih odločilni dejavnik pri izbiri. Čeprav prodajalci tovrstnih produktov zagovarjajo svoje teze, pa vseeno obstaja nekaj dejstev, ki so iz stroškovnega vidika neizpodbitni. Vredno ogleda!</p>
<p><object classid="clsid:d27cdb6e-ae6d-11cf-96b8-444553540000" width="420" height="376" codebase="http://download.macromedia.com/pub/shockwave/cabs/flash/swflash.cab#version=10,0,32,18"></object></p>
<p><embed type="application/x-shockwave-flash" width="460" height="300" src="http://24ur.com/bin/player/embed.php/APWoIh7U5PXcCwkr4jk6EaXNNAT9BGGBXgXRWVZv5Qqi/+9bqNmExRanWYIa/eAU" allowfullscreen="true"></embed></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.financnitrgi.com/radar/video-vecna-dilema-nalozbeno-zavarovanje-ali-direktno-v-vzajemni-sklad/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Preden najemete kredit, pomislite na &#8230;</title>
		<link>http://www.financnitrgi.com/radar/preden-najemete-kredit-pomislite-na</link>
		<comments>http://www.financnitrgi.com/radar/preden-najemete-kredit-pomislite-na#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 22 Mar 2012 19:20:38 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uros</dc:creator>
				<category><![CDATA[Posojila in varčevanje]]></category>
		<category><![CDATA[Radar]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://financnitrgi.najblog.com/radar/preden-najemete-kredit-pomislite-na</guid>
		<description><![CDATA[Že od pradavnine je človeku poznan sistem &#8220;če nečesa nimam, si sposodim&#8221;. V današnjem svetu si med seboj seveda ne izposojamo tigrovih kož, pač pa si od bank sposojamo denar za… Za marsikaj. Po neuradni statistiki, ki jo vodijo banke, ...]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Že od pradavnine je človeku poznan sistem &#8220;če nečesa nimam, si sposodim&#8221;.</strong> V današnjem svetu si med seboj seveda ne izposojamo tigrovih kož, pač pa si od bank sposojamo denar za… Za marsikaj.</p>
<p>Po neuradni statistiki, ki jo vodijo banke, je trenutno <strong>zadolženih okoli 33 odstotkov Slovencev</strong>. Vsak tretji Slovenec torej banki dolguje denar. V državah zahodne Evrope in ZDA naj bi bilo to razmerje še slabše. Kako se torej zadolžiti, da bomo mi pokopali dolg in ne on nas?<strong> Spodaj si preberite pet nasvetov, ki jih morate upoštevati, preden najamete kredit.</strong></p>
<p><strong>1.) Za katero stvar ste se zadolžili?</strong></p>
<p>Razlika je, če se nekdo zadolži zato, da bo kupil superšportnega ferrarija ali pa zato, da si financira študij na Oxfordu. Ferrari bo namreč skozi čas svojo vrednost samo še izgubljal, medtem ko nam bo izobrazba na Oxfordu koristila na dolgi rok. Z dobro izobrazbo in razgledanostjo je lažje priti do virov, ki nam prinašajo denar, več denarja pa se pretvori v plačan kredit.<br />
<strong><br />
2.) Koliko potrošite?</strong></p>
<p>Če ste torej zadolženi za stvar, ki vam bo skozi čas prinesla dobiček, potem se je potrebno ukvarjati s tem, kako bomo kredit poplačali. Znani finančni nasvet pravi, da je zdrav kredit tisti, za katerega namenimo do <strong>30 odstotkov svojih mesečnih dohodkov</strong>. Če za poplačevanje namenjamo več denarja, potem nas to lahko tepe v prihodnosti – zato je potrebno čimbolj zmanjšati odhodke.&nbsp;</p>
<p><strong>3.) Previdno izberite vrsto posojila</strong></p>
<p>Večina ljudi porabi več časa, da se odločijo, kaj bodo jedli, kot pa za posvet z bankirji glede kredita. <a href="razno/1455-banka-obresti-varcevanje-kredit.html" target="_blank"><strong>Previdni bodite pri izbiri obrestne mere, višini mesečnega obroka itd.</strong></a> Oborožite se s čim večimi informacijami. Veliko ljudi ima slabe kredite, ki jih nato skušajo poplačevati z novo zadolžitvijo, kar se ponavadi izkaže za jamo brez dna.</p>
<p><strong>4.) Ko imate denar, plačajte</strong></p>
<p>Pri mnogih kreditojemalcih je prisotna <strong>plačilna nedisciplina</strong>. Pridejo do neke količine denarja, ki pa je nočejo &#8220;porabiti&#8221; za plačilo kredita, pač pa se raje odpravijo na počitnice. Takšno obnašanje hitro postane navada, zato se držite pravila v naslovu.</p>
<p><strong>5.) Izogibajte se kreditnim karticam in podobnemu zlu</strong></p>
<p>Če ste že zakreditirani, potem je najbolj nespametna stvar, ki jo lahko naredite, ta, da se z uporabo <strong>kreditnih kartic </strong>še bolj zadolžite. Zopet se boste znašli v vrtincu, kjer se boste morali odločati med tem, kateri kredit poplačati najprej.<strong> </strong></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.financnitrgi.com/radar/preden-najemete-kredit-pomislite-na/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>1</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Kako se zavarovati pred dvigom obrestnih mer kredita?</title>
		<link>http://www.financnitrgi.com/radar/kako-se-zavarovati-pred-dvigom-obrestnih-mer-kredita</link>
		<comments>http://www.financnitrgi.com/radar/kako-se-zavarovati-pred-dvigom-obrestnih-mer-kredita#comments</comments>
		<pubDate>Sun, 18 Mar 2012 05:23:02 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Uros</dc:creator>
				<category><![CDATA[Posojila in varčevanje]]></category>
		<category><![CDATA[Radar]]></category>
		<category><![CDATA[Zanimivo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://financnitrgi.najblog.com/razno-zanimivo/kako-se-zavarovati-pred-dvigom-obrestnih-mer-kredita</guid>
		<description><![CDATA[V Sloveniji večina potrošnikov najame dolgoročni kredit s spremenljivo obrestno mero, vezano na EURIBOR. Pri tem tvegajo, da bo morebitno povečanje referenčne obrestne mere v prihodnosti zvišalo tudi njihov mesečni kreditni obrok. Tveganje narašča z ročnostjo kredita, zato je razmislek ...]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><strong>V Sloveniji večina potrošnikov najame dolgoročni kredit</strong> s spremenljivo obrestno mero, vezano na <strong>EURIBOR</strong>. Pri tem tvegajo, da bo morebitno povečanje referenčne obrestne mere v prihodnosti zvišalo tudi njihov mesečni kreditni obrok. Tveganje narašča z ročnostjo kredita, zato je razmislek potreben predvsem pri stanovanjskih kreditih.</p>
<p>Trenutno je referenčna obrestna mera nizka, kar pomeni, da obstoji velika verjetnost, da se bo v prihodnosti povečala. Raziskali smo, kako se lahko pri najemu dolgoročnega kredita izognete ali vsaj ublažite tveganje spremembe obrestne mere.<br />
<strong><br />
<a href="http://www.financnitrgi.com/radar/kako-se-zavarovati-pred-dvigom-obrestnih-mer-kredita/attachment/01536340-300" rel="attachment wp-att-10016"><img class="alignleft size-medium wp-image-10016" style="margin: 5px;" title="01536340-300" src="http://www.financnitrgi.com/wp-content/uploads/01536340-300-270x180.jpg" alt="" width="270" height="180" /></a>Kredit s fiksno obrestno mero</strong><br />
Edini zanesljivi način, da preprečite zvišanje obrestne mere za celotno dobo najema kredita, je najem kredita s <strong>fiksno obrestno mero</strong>.</p>
<p>Žal je ta praviloma občutno višja od spremenljive obrestne mere; v bančni ponudbi je razlika praviloma višja od dveh odstotkov. Z razočaranjem ugotavljamo, da banke z drago ponudbo dolgoročnih kreditov s fiksno obrestno mero odvračajo potrošnike od najema varnejših kreditov.</p>
<p>V času nizkih referenčnih obrestnih mer je fiksna obrestna mera načeloma dobra izbira, zato vam svetujemo, da se z banko poskusite pogoditi za čim nižjo fiksno obrestno mero. Če vam uspe razliko med fiksno in spremenljivo obrestno mero znižati na manj kot dva odstotka, je lahko kredit s fiksno obrestno mero dobra izbira.</p>
<blockquote><p><a title="Izgubil sem službo, ne morem več odplačevati kredita – kaj sedaj?" href="/radar/izgubil-sem-sluzbo-ne-morem-vec-odplacevati-kredita-kaj-sedaj"><strong>Izgubil sem službo, ne morem več odplačevati kredita &#8211; kaj sedaj?</strong></a></p></blockquote>
<p><strong>Kredit s kombinirano obrestno mero</strong><br />
Takšne kredite ponujajo pri <strong>NLB</strong> in <strong>Hypo Aple-Adria-Bank</strong>. Značilnost kombinirane obrestne mere je, da je obrestna mera kredita prvih nekaj let fiksna (NLB: prvih pet let, Hypo banka: prva tri leta), v preostali dobi pa se kredit obrestuje po spremenljivi obrestni meri <strong>EURIBOR</strong>. Tako kreditojemalec vsaj nekaj let ne tvega posledic spremembe obrestne mere.</p>
<p>V <strong>NLB</strong> je kredit s kombinirano obrestno mero mogoče najeti le za stanovanjske kredite, pri Hypo banki pa tudi za potrošniške kredite. Ob sklenitvi pogodbe je določeno, kolikšen bo fiksni pribitek na referenčno obrestno mero, ki bo veljala po preteku dobe, v kateri se bo kredit obrestoval po fiksni obrestni meri.</p>
<p>Svetujemo, da pred najemom kredita s kombinirano obrestno mero natančno povprašate o kreditnih pogojih in jih tudi primerjate s trenutno veljavnimi fiksnimi in spremenljivimi obrestnimi merami.</p>
<p>Trenutno je obrestna mera za fiksno obdobje pri kreditih s kombinirano obrestno mero (pri obeh bankah, ki ponujate tovrstne kredite), nižja od ponudbe običajnih kreditov s fiksno obrestno mero, fiksni pribitek za spremenljivo obdobje pa je ugodnejši od ponudbe obeh bank za kredite s spremenljivo obrestno mero.</p>
<p>Pri najemu kredita je postalo že skoraj vsakdanje pogajanje za obrestno mero, zato se pogajajte tudi za boljše pogoje pri kreditih s kombinirano obrestno mero. Predvsem ne pozabite na pogajanje glede fiksnega pribitka na obrestno mero, po kateri se bo obrestoval kredit po izteku obdobja, ko je veljala fiksna obrestna mera.</p>
<p><strong><a href="http://www.financnitrgi.com/radar/kako-se-zavarovati-pred-dvigom-obrestnih-mer-kredita/attachment/6f204f1f3d892f754ff6ec332cc0f92a" rel="attachment wp-att-10017"><img class="alignright size-medium wp-image-10017" style="margin: 5px;" title="6f204f1f3d892f754ff6ec332cc0f92a" src="http://www.financnitrgi.com/wp-content/uploads/6f204f1f3d892f754ff6ec332cc0f92a-270x184.jpg" alt="" width="270" height="184" /></a>Obrestna kapica</strong><br />
Nakup kreditne kapice ponuja <strong>Banka Volksbank</strong>. Z vplačilom premije si potrošnik za obdobje petih ali desetih let zagotovi možnost, da lahko, če se referenčna obrestna mera zviša nad določeno vrednost, zahteva izplačilo razlike med dogovorjeno izvršilno obrestno mero in referenčno obrestno mero.</p>
<p>Izvršilna obrestna mera je določena vnaprej in se v času trajanja obrestne kapice ne spreminja. Banka ponuja obrestno kapico vsem potrošnikom ne glede na to, pri kateri banki so najeli kredit.</p>
<p>Možnost nakupa imajo tisti, ki kredit šele najemajo, in tudi tisti, ki kredit že odplačujejo,</p>
<p>Premije za nakup obrestne kapice so pri večjih kredita visoke, tudi nekaj tisoč evrov. Ali se nakup obrestne kapice izplača, je odvisno predvsem gibanja referenčnih obrestnih mer v prihodnje, ki pa ga z gotovostjo seveda ni mogoče napovedati.</p>
<p>Scenarij, s katerim vam banka na informativnem izračunu prikaže smotrnost nakupa kapice, je zelo pesimističen, saj banka predpostavi, da se bo vrednost <strong>EURIBOR</strong> zvišala tudi na več kot 6 odstotkov, te vrednosti pa 6-mesečni EURIBOR v zadnjih desetih letih še ni dosegel.</p>
<p>Neprijetno nas je presenetilo, da se banka ni odzvala na nobeno od naših prošenj za posredovanje podatkov o obrestni kapici, našim sodelavcem, ki so se osebno zglasili v banki, pa niso izročili pogodbe v vpogled. Zato svetujemo pri odločitvi za obrestno kapico veliko previdnost.</p>
<p><a href="http://www.zps.si/osebnefinance/index.php?page=page_banke_krediti_clanki?id=25"><strong>Več na zps.si</strong></a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.financnitrgi.com/radar/kako-se-zavarovati-pred-dvigom-obrestnih-mer-kredita/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Sledi v 2012 bankrot 3 naših sosednjih držav?</title>
		<link>http://www.financnitrgi.com/radar/posojila-in-varcevanje/sledi-bankrot-3-nasih-sosednjih-drzav</link>
		<comments>http://www.financnitrgi.com/radar/posojila-in-varcevanje/sledi-bankrot-3-nasih-sosednjih-drzav#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 01 Mar 2012 07:55:19 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Miha</dc:creator>
				<category><![CDATA[Posojila in varčevanje]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.financnitrgi.com/?p=17603</guid>
		<description><![CDATA[CMA Datavision je pred dnevi objavila analizo, ki je osnova za lestvico držav, ki jih investitorji ocenjujejo kot tiste, ki se jim je najbolj povečala možnost za bankrot. So se pa med 10 državami, ki se bodo v prihodnjih letih ...]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><strong>CMA Datavision</strong> je pred dnevi objavila analizo, ki je osnova za lestvico držav, ki jih investitorji ocenjujejo kot tiste, ki se jim je najbolj povečala možnost za bankrot.</p>
<p>So se pa med 10 državami, ki se bodo v prihodnjih letih skoraj zagotovo znašle v situaciji, ko bodo nesposobne odplačevati svoje dolgove, znašle kar tri naše sosede:<strong> </strong><strong>Italija, Madžarska in Hrvaška.</strong><strong> </strong>Slednja je pristala na nezavidljivem 10. mestu, možnost za bankrot države pa je kar 32,6 odstotna.</p>
<blockquote><p><strong><a title="Možnosti za bankrot Slovenije vse večje" href="http://www.financnitrgi.com/blog/moznosti-za-bankrot-slovenije-vse-vecje" target="_blank">Možnosti za bankrot Slovenije vse večje</a></strong></p></blockquote>
<p><strong><a title="Možnosti za bankrot Slovenije vse večje" href="http://www.financnitrgi.com/blog/moznosti-za-bankrot-slovenije-vse-vecje" target="_blank"></a></strong>Uvrstitev na lestvico sicer pomeni predvsem poziv k previdnosti in še ne pomeni skorajšnjega bankrota. Je pa znak, da se brez ustreznih ukrepov ta lahko kaj hitro zgodi.</p>
<p><strong>Komu torej tudi kaže slabo?</strong></p>
<p>Država         Entiteta         Največja verjetnost bankrota CPD (v%)</p>
<p>Grčija            8781.66                               93.21</p>
<p>Portugalska    1084.24                               59.63</p>
<p>Pakistan        1062.65                               52.16</p>
<p>Argentina       1040.39                               51.58</p>
<p>Venezuela      1024.04                               51.08</p>
<p>Irska             728.94                                 45.98</p>
<p>Ukrajina         877.63                                 45.34</p>
<p>Italija            499.83                                 34.76</p>
<p>Madžarska     609.87                                  34.26</p>
<p>Hrvaška         566.11                                 32.36</p>
<p>Nekoč stabilnim in naprednim ekonomijam kot so Irska, Grčija, Portugalska in Španija, imajo dandanes celo večjo možnost, da se bodo ‘finančno sesule’ kot pa denimo povojni Irak ali obubožana Ukrajina, <strong>pravi zadnje poročilo CMA Datavision.</strong></p>
<p><strong> </strong></p>
<p>Nestabilno evro območje, ki se spopada tudi z veliko brezposelnostjo in grozečo inflacijo, je tako vse manj priljubljen kraj tudi za tuje investitorje. Seveda pa je kakršnokoli podajanje skrajno pesimističnih  in zagotovih napovedi o koncu teh držav še prerano.</p>
<p>&nbsp;</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.financnitrgi.com/radar/posojila-in-varcevanje/sledi-bankrot-3-nasih-sosednjih-drzav/feed</wfw:commentRss>
		<slash:comments>1</slash:comments>
		</item>
	</channel>
</rss>

