V resorju zunanjega ministra Karla Erjavca je tako predvideno 20-odstotno znižanje sredstev, kar je Erjavec komentiral z besedami, da lahko zunanje ministrstvo kar zaprejo, če se bo 20-odstotno znižanje proračunskih sredstev res zgodilo.

Zunanji minister se, kot je poudaril, sicer zaveda, da je treba varčevati, a je varčevati treba tam, kjer je to mogoče. Opozoril je, da ima ministrstvo za zunanje zadeve majhen proračun, po njegovih besedah okoli 84 milijonov evrov, z rebalansom pa naj bi se ta znesek znižal na 66 milijonov evrov, kar pa da je premalo za delovanje ministrstva. ”Moramo se odločiti, ali zapremo vrata in nimamo več ministrstva za zunanje zadeve ali pa bomo našli kompromisno rešitev,” je bil odločen Erjavec. Erjavec je sicer novinarjem tudi ponovil, da DeSUS ne bo pristal na znižanje pokojnin in da se o tem sploh ne bodo pogovarjali.

Trgovanje z delnicami majhnih podjetij

Tudi Pikalo je bil oster. Če bo obveljal predlog rezov v proračun tega resorja, se po njegovih ocenah ne bodo mogli izogniti posegom v normative in standarde. To je po njegovih besedah izjemno slabo sporočilo otrokom in “vsem nam, ki želimo razvojni in raziskovalni preboj države”.

O konkretnih številkah rebalansa Pikalo sicer ni govoril, saj po njegovih besedah še niso dokončne. “A kot sedaj izgleda, položaj ni dober,” je bil jasen. Pritrdil je tudi, da bi z rebalansom levji delež prihrankov našli na področju šolstva. “Izjemno slabo bi bilo, da v tem času, ko najbolj potrebujemo kakovost, to znižujemo v osnovnem, srednjem in visokem šolstvu,” je dejal Pikalo.

Vlada je prejšnji teden sklenila, da najpozneje do 15. julija sprejme rebalans, do takrat pa je prevzemanje obveznosti v breme proračuna omejeno. Medtem je DZ ta teden že sprejel paket zakonodaje za uresničitev dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja, s katerim se bodo plače 155.000 javnih uslužbencev znižale za pol do blizu pet odstotkov. Dodatne proračunske prihodke pa si vlada obeta od zvišanja davka na dodano vrednost.

Proračunski primanjkljaj je v samo prvih štirih mesecih letos dosegel že 962 milijonov evrov, medtem ko je za celo leto predviden v višini ene milijarde evrov. V prvih štirih mesecih je tako ta cilj praktično že dosežen.

Vir: STA

Odločanje o fiskalnem pravilu so poslanci že večkrat preložili, saj soglasja niso uspeli najti in za ustavno spremembo ni bilo potrebne dvotretjinske podpore. Težava je bila, da opozicijske stranke vztrajajo pri zapisu fiskalnega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015, kot to zdaj predvideva predlog spremembe ustave. Vlada in večji del koalicije pa sta do sedaj menila, da je uveljavitev fiskalnega pravila realna z letom 2017, saj bi začetek izvajanja pred tem letom zahteval preveč drastične ukrepe za znižanje primanjkljaja.

Zaradi vedno pogostejših opozoril, da bi bila ponovna odložitev glasovanja ali pa zavrnitev fiskalnega pravila negativen signal mednarodni javnosti in vlagateljem glede verodostojnosti slovenske politike, je vlada očitno vendarle na pragu soglasja.

Trgovanje z delnicami majhnih podjetij

Bratuškova je v sredo v Bruslju razkrila, da bo parlamentarne stranke pozvala, naj podprejo obstoječi predlog o vpisu fiskalnega pravila v ustavo – torej zapis tega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015. V izvedbenem zakonu pa bo vlada nato predlagala rešitev vseh dilem, ki jih je še treba rešiti. Izvedbeni zakon bo moral DZ prav tako sprejeti z dvotretjinsko večino. Glede na izjave v minulih dneh je pričakovati, da bo proti takšni rešitvi glasoval koalicijski SD.

V zameno za potrditev fiskalnega pravila v sedanji obliki naj bi opozicija nato dokončno pristala na glasovanje o ustavnih spremembah referendumske ureditve. Bratuškova je poudarila, da bo že za petek predlagala tudi izredno sejo o spremembah referendumske ureditve.

Opozicija vztraja, da mora DZ najprej odločali o fiskalnem pravilu in nato o ustavnih spremembah referendumske ureditve. O ustavnih spremembah referendumske ureditve so stranke kljub nasprotovanju dela civilne družbe sicer načeloma usklajene.

Vir: STA

Kot je razvidno iz obvestila o izidu prevzemne ponudbe, danes objavljenega v časniku Delo, je Dukat, ki posluje v okviru francoske skupine Lactalis, po novem lastnik 4.229.239 delnic Ljubljanskih mlekarn. Kot ugotavlja prevzemnik, je prevzemna ponudba po ceni 8,75 evra na delnico uspela.

Dukat je bil že doslej lastnik 50,28-odstotnega deleža Ljubljanskih mlekarn; omenjeni delež je prevzel od Lactalisa, ki je delnice Ljubljanskih mlekarn lani odkupil od NFD Holdinga, Factor banke, KD skladov, KD banke in Save. Vrednost posla ni bila razkrita, mediji so pa so takrat navajali številko nekaj manj kot 20 milijonov evrov.

Klub Finančni Trgi

Ljubljanske mlekarne zaposlujejo 550 ljudi in letno predelajo več kot 200 milijonov litrov mleka. Lactalis namerava z njimi okrepiti svoj položaj v regiji jugovzhodne Evrope, kjer je že zdaj eden glavnih igralcev na trgu mleka in mlečnih izdelkov. Ljubljanske mlekarne se ukvarjajo tako s proizvodnjo mleka kot tudi smetane, jogurta, sira in sladoleda, imajo pa štiri proizvodne obrate, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Kočevju ter Tuzli v BiH.

Lactalis ima 64 proizvodnih obratov v Franciji ter še 192 drugod po svetu. Zaposluje približno 56.000 ljudi v 61 državah, Dukat pa je pod njegovo okrilje prešel leta 2007.

Vir: STA

Poslanec Jožef Horvat (NSi) je dejal, da je čas za prvo analizo prvih potez te vlade ter da konkretnih reformnih ukrepov praktično ni. Kot najodmevnejšo potezo ocenjujejo novo zadolževanje v začetku tega meseca. Menijo, da je bilo to zadolževanje prehitro in predrago, Bratuškova pa je pojasnila, da je bil donos na petletne dolarske obveznice ob izdaji 4,95 odstotka, na desetletne pa šest odstotkov.

Slovenija je skladno s tržno prakso izvedla obrestno zamenjavo fiksnih tokov v dolarjih v variabilne tokove v dolarjih, valutno zamenjavo variabilnih tokov v dolarjih v variabilne tokove v evrih in obrestno zamenjavo variabilnih tokov v evrih v fiksne tokove v evrih, da bi se izognila valutnim tveganjem.

OECD: Razlika med revnimi in bogatimi se povečuje

Bratuškova je poudarila, da so bile v času zamenjave razmere na trgu ugodne in Slovenija se je kljub dražji zadolžitvi v dolarjih kot oktobra 2012 v evrih po njenih besedah zadolžila ceneje. Slovenija je dosegla donos na obveznice v višini 4,59 odstotka na petletno in 5,45 odstotka za desetletno.

Nakupna opcija, ki jo je predlagal Horvat, bi podražila izdajo, meni Bratuškova. Nobena referenčna obveznica, ki jo je kdajkoli izdala Slovenija, nima take opcije.

Poudarila je, da se ne zadolžujemo za vsako stvar posebej, pač pa se zadolžimo za izvrševanje proračuna. V okviru tega zadnjega zadolževanja bodo poskrbeli za izvrševanje proračuna kot odplačilo kreditov, ki zapadejo, kot za sredstva, ki so potrebna za dokapitalizacijo in sanacijo slovenskih bank.

Vir: STA

Manj kot desetina vprašanih paket ukrepov za izhod iz krize ocenjuje kot dober, polovica vprašanih meni, da je slab, kot povprečnega ga ocenjuje 36 odstotkov, kot dobrega pa le 8 odstotkov vprašanih.

Anketiranci so odgovarjali tudi na druga vprašanja o krizi in vladnih ukrepih. Če varčevanje na državni ravni ne bo doseglo pričakovanih učinkov in bi bili potrebni dodatni ukrepi, bi se večina med dvema možnostma – uvedbo kriznega davka in še večjim posegom v izdatke javnega sektorja – odločila za slednje. Ta možnost se zdi bolj primerna 46 odstotkom vprašanih. Za uvedbo kriznega davka pa jih je tretjina.

Evrsko območje in ZDA zabeležili padec inflacije

Eden od vladnih predlogov je tudi zmanjšanje števila občin. Zato so sodelujoče v anketi vprašali, ali imamo po njihovem mnenju v Sloveniji preveč občin. Velika večina, 88 odstotkov, jih je temu pritrdila.

Glede privatizacije državnih podjetij, ki je tudi v svežnju vladnih ukrepov, je 50 odstotkov odgovorilo, da privatizacijo podpirajo, delež tistih, ki je ne podpirajo, pa ni bistveno manjši: 43 odstotkov.

Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da so skupina, ki najbolj podpira privatizacijo državnih podjetij, simpatizerji SDS (74 odstotkov jih je za). Skupina, ki privatizaciji najbolj nasprotuje, pa so najmlajši anketiranci, stari od 18 do 25 let (69 odstotkov jih je proti) oz. študenti (65 odstotkov proti). Zanimivo je, da je med podporniki privatizacije veliko več moških kot žensk – in nasprotno, med nasprotniki privatizacije prevladujejo ženske.

Tistih, ki pričakujejo, da bo krize kmalu konec, je le 2 odstotka. Največ, 46 odstotkov anketiranih meni, da bomo za izhod iz krize potrebovali približno 5 let. 10 nadaljnjih let krize pričakuje 24 odstotkov vprašanih. Četrtina anketiranih, pa je še bolj črnogleda; po njihovem bo kriza trajala še več kot 10 let.

Telefonsko anketiranje je 15. in 16. maja 2013 na reprezentativnem vzorcu 400 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.

Vir: STA

V okviru javnega razpisa za sofinanciranje tržnih raziskav na novih tujih trgih v letošnjem letu je na voljo 250.000 evrov, pri čemer bo lahko posamezno podjetje prejelo največ 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 5000 evrov, so sporočili iz agencije Spirit.

Namen omenjenega razpisa je, da se s sofinanciranjem tržnih raziskav na novih tujih trgih slovenskim izvoznim podjetjem, ki vstopajo na novi tuji trg oziroma širijo in diverzificirajo svoje poslovanje na tujih trgih, olajša odločitve pri vstopu oziroma načinu vstopa na izbran nov tuj trg. Cilj je podpreti 50 slovenskih podjetij pri izdelavi tržnih raziskav na novih tujih trgih.

Potrebno je bolj učinkovito spodbujanje TNI

V okviru javnega razpisa za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letošnjem letu je na voljo skoraj 7,9 milijona evrov, letos pa bodo izvedli dve odpiranji.

Namen tega razpisa je privabljanje tujih investitorjev k investiranju v Sloveniji, katerih investicije bodo zagotavljale nova delovna mesta in zaposlitve, predvsem v panogah z višjo dodano vrednostjo, prispevale k prenosu znanja in tehnologij in k sodelovanju znanstveno-raziskovalnih podjetij in ustanov v Sloveniji s tujimi investitorji, k skladnejšemu regionalnemu razvoju in k povečanju sinergičnih učinkov povezovanja tujih investitorjev s slovenskimi podjetji.

Cilji razpisa so odpreti 500 neto novih zaposlitev najkasneje v treh letih po zaključku investicij, doseči trikratno vrednost investicij prijavljenih projektov glede na vrednost dodeljenih spodbud najkasneje v treh letih od datuma podpisa pogodb in vsaj 50 odstotkov prijavljenih investicijskih projektov izvesti v regijah, kjer je indeks razvojne ogroženosti regije višji od 90.

Več informacij o omenjenih razpisih je na voljo na spletnih straneh:

http://www.japti.si/index.php?t=Razpisi&id=160&l=sl in

http://www.japti.si/index.php?t=Razpisi&id=159&l=sl.

Vir: STA

Po 1. juliju, ko bo Hrvaška postala 28. članica EU, se potniki in vozniki, ki bodo potovali prek mejnih prehodov na slovensko-hrvaški kopenski meji, ne bodo več srečevali z vprašanji kot so: ali imajo kaj prijaviti carinski kontroli, koliko denarja nosijo s seboj in podobno. Kot pojasnjujejo na Carinski upravi RS, ne bo več pregleda vozil, prtljage, dokumentov in blaga, ne bo več treba dodatno urejati dokumentov ali celo plačevati globe zaradi carinskega prekrška, prav tako ne bo več nadzora nad prenosom hišnih živali, rastlin, živil itd.

Za potnike in voznike bo veljala le skupna slovensko-hrvaška policijska kontrola, saj se schengenska meja še ne bo premaknila. S 1. julijem bo meja Hrvaške z BiH, Srbijo in Črno goro postala zunanja meja EU. Na njej se bodo opravljale vse formalnosti, povezane z vnosom in iznosom blaga v EU in iz nje. Režim ob prestopu te meje bo podoben režimu, kakršen bo do 1. julija veljal na slovensko-hrvaški meji.

BitCoin – donosna naložba, valuta prihodnosti ali nova oblika »ponzijeve piramide«?

Potniki bodo blago, kupljeno na Hrvaškem, prinašali v Slovenijo in ostale članice EU brez plačila dajatev (z nekaterimi omejitvami za trošarinske izdelke). Enako bo veljalo tudi v obratni smeri. Na potovanju bo še vedno treba upoštevati prepovedi in omejitve glede posesti in prenosa drog, psihotropnih snovi, orožja, streliva, pirotehničnih sredstev in predmetov kulturne dediščine.

Pri vnosu trošarinskih izdelkov v Slovenijo iz Hrvaške (ali iz katerekoli druge članice EU) se trošarina ne bo plačala za določene količine trošarinskih izdelkov, če jih bo prevažala fizična oseba in bodo namenjeni njeni lastni uporabi. Največje količine trošarinskih izdelkov za oprostitev, vnesene s Hrvaške v EU po 1. juliju, so sledeče: 800 kosov cigaret, 400 kosov cigarilosov, 200 kosov cigar, en kilogram drobno rezanega tobaka ali drugega tobaka za kajenje, deset litrov žganja, 20 litrov vmesnih pijač, 90 litrov vina, vključno z največ 60 litri penečega vina in 110 litrov piva.

Potniki s prebivališčem v EU ob nakupu blaga na Hrvaškem ne bodo več upravičeni do vračila DDV, enaka ugodnost pa bo prenehala veljati tudi za prebivalce Hrvaške ob nakupu blaga v ostalih državah članicah EU.

Za registracijo vozil v Sloveniji ne bo treba opraviti postopka sprostitve v prost promet in plačati carinskih dajatev. Kadar pa bo oseba želela v Sloveniji registrirati vozilo, kupljeno oz. registrirano na Hrvaškem, bo še vedno treba plačati nekatere davke – za novo vozilo DDV, davek na motorna vozila in okoljsko dajatev, za rabljeno vozilo pa davek na motorna vozila in okoljsko dajatev, so še pojasnili na carinski upravi.

Vir: STA

Največ pozornosti je pričakovano vzbudil program stabilnosti, ki začrtuje pot uravnoteževanja javnih financ v naslednjih letih.

Cilj vlade je do leta 2015 spraviti javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer upa, da ji bodo v Bruslju odobrili dodatno leto za konsolidacijo javnih financ. Strukturno naj bi Slovenija javne finance uravnotežila do 2017.

Pričakovana potrditev programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa s strani vlade

Ključni napovedni ukrep je dvig davka na dodano vrednost (DDV) s 1. julijem, pri čemer se bo osnovna stopnja zvišala z 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka.

Krizni davek na prihodke, ki se je omenjal še v sredo, se za zdaj ne bo uvedel. Do njega bo prihodnje leto prišlo, če se vladi s ključnimi deležniki ne bo uspelo dogovoriti o strukturnem zmanjšanju porabe.

Vlada z letom 2014 načrtuje še uvedbo davka na nepremičnine in ustavitev zniževanja davka od dohodkov pravnih oseb, predlaga pa med drugim tudi zvišanje sodnih taks in uvedbo davka na sladke pijače ter loterijske srečke.

Vlada učinek ukrepov na strani prihodkov trenutno ocenjuje na 540 milijonov evrov, za prav toliko pa želi primanjkljaj znižati tudi s krčenjem porabe.

Nacionalni reformni program vsebuje ukrepe za sanacijo bank in prestrukturiranje prezadolženih podjetij, izboljšanje poslovnega in investicijskega okolja, strukturne spremembe za dvig konkurenčnosti in izboljšanje političnega odločanja s pomočjo sprememb pri referendumu in vnosom fiskalnega pravila v ustavo.

Oba dokumenta bo vlada danes poslala v Bruselj. V Evropski komisiji napovedujejo, da ju bodo v prihodnjih tednih skrbno proučili in podrobno oceno ter priporočila za ukrepanje predstavili 29. maja.

Vir: STA

Vlada je oba dokumenta v minulih dneh predstavljala koaliciji, opoziciji in socialnim partnerjem, osnutek nacionalnega reformnega programa pa je šel tudi skozi obravnavo na nekaterih ključnih državnozborskih odborih. Vlada je obljubila, da bo prejete pripombe, pomisleke in predloge upoštevala, premierka Alenka Bratušek pa je v sredo pojasnila, da se dokumenta spreminjata skoraj iz ure v uro.

Pričakovano je za največ prahu poskrbel program stabilnosti, ki začrtuje pot uravnoteženja javnih financ v naslednjih letih. Najbolj odmevna predloga sta krizni davek na prihodke in pa morebiten dvig davka na dodano vrednost s prihodnjim letom.

Opozicija je ocenila, da je načrt neuravnotežen, in vlado pozvala k več ukrepanja na strani krčenja porabe. Podobno kot socialni partnerji je zaskrbljena tudi nad negativnimi učinki tovrstnih davčnih ukrepov na gospodarsko dejavnost.

Danes obravnavana nacionalni reformni program in program stabilnosti

Glavni elementi reformnega programa so sanacija bank s prenosom slabih terjatev na slabo banko, reševanje prezadolženih podjetij, privatizacija, izboljšanje upravljanja z državnimi naložbami in niz ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.

Dokumenta sta del cikla tesnejšega usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik članic EU. Na podlagi ocene obeh dokumentov bo Evropska komisija 29. maja predstavila priporočila. Lani je Slovenijo opozorila, da se bo morala pri reformah in urejanju javnih financ bolj potruditi.

Letos sta programa še toliko bolj pomembna, saj predstavljata pomembno sporočilo finančnim trgom in mednarodni javnosti, da se je država sposobna sama rešiti iz težav. Slovenija je sicer že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, grozi pa ji tudi postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.

Vir: STA

Računsko sodišče je revidiralo gospodarsko ministrstvo in Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije. Preverjali so, ali ima država jasno določeno strategijo in cilje spodbujanja TNI, kako so razdeljene naloge in odgovornosti za spodbujanje TNI, ter ali se ukrepi za spodbujanje izvajajo in ali so učinkoviti.

Med drugim je računsko sodišče ocenilo, da cilji države na področju spodbujanja TNI niso dovolj jasno opredeljeni. Ukrepi so se od leta 2010 izvajali, ne da bi bil sprejet petletni program izvajanja ukrepov. Večino ukrepov je izvajala agencija, ministrstvo je dodeljevalo le neposredne finančne spodbude podjetjem za večje investicijske projekte.

ECB pripravljena znižati obrestne mere v negativno območje

Ugotovili so tudi, da dodeljevanje finančnih spodbud za TNI ni bilo pogojeno z izkazovanjem vsebin, ki bi te projekte pomembno razlikovale od projektov “slovenskih” podjetij, kar bi upravičilo dodelitev spodbud tujim investitorjem. Pri ocenjevanju vlog in spremljanju izvajanja projektov ministrstvo in agencija namreč nista dala poudarka zagotoviti prispevka tujega investitorja v obliki neposrednega pritoka kapitala, znanja in tehnologije.

Eden od pogojev je bil, da je imel tuji investitor neposredno le 10-odstotni delež v gospodarski družbi, ki je prejemnik spodbude. Prejemnikom sredstev ni bilo treba izkazati neposrednega priliva kapitala iz tujine. Potrebna tudi ni bila prisotnost tujega investitorja pri projektu in zadostovale so splošne navedbe investitorja o načrtovanem prenosu znanja in tehnologij ter sinergijskih učinkih.

Tuj investitor je lahko hitro pridobil osnovne informacije, pri podrobnejših povpraševanjih pa je bila odzivnost agencije daljša. Na področju promocije je agencija s promocijskimi aktivnostmi posredovala predvsem informacije o podjetniškem okolju in o možnostih pridobitve finančnih spodbud, v manjšem obsegu pa informacije o konkretnih investicijskih priložnostih.

Računsko sodišče je ministrstvu in javni agenciji Spirit, ki je naslednica Japtija, podalo vrsto priporočil, ki se nanašajo tako na pripravo usmeritev in oblikovanje ciljev države na področju spodbujanja TNI, ter na pripravo dolgoročnega programa spodbujanja TNI, kot tudi na posamezne ukrepe spodbujanja TNI, ki jih določa zakon.

Vir: STA