NA PRIMER: Vsem tistim, ki ste kdaj gledali Oprah Show, je Suze Orman zagotovo poznano ime.

Če boste v Wikipedio vtipkali njeno ime, boste izvedeli, da skoraj ni stvari, s katero se Ormanova ne bi ukvarjala: je voditeljica uspešne oddaje o finančnih nasvetih, napisala je že več kot deset knjižnih megauspešnic, je motivacijska predavateljica in še in še. Zakaj naj bi torej mlatila prazno slamo?

Pretekla finančna kriza je v vrste finančnih ”strokovnjakov” in ”svetovalcev” vnesla kar precej zmede. Večina namreč ni bila sposobna videti prihajajočih temnih časov, še več, zaradi njihovih nasvetov je veliko navadnih ljudi ostalo brez denarja.

Finančni analitiki so se tako dotaknili nasvetov, ki jih je nedotakljiva Ormanova dajala svojim oboževalcem pred krizo. Tako je pred leti svojim bralcem zatrjevala, naj hiše kupujejo prek hipotek s spremenljivo obrestno mero. Po zlomu nepremičninskega trga so začele obrestne mere naraščati, zaradi česar je veliko Američanov ostalo brez strehe nad glavo.

Guruji, ki mešajo finančno meglo

Očitajo ji tudi napačne nasvete glede vlaganja v delnice – tako je pred krizo gledalcem svetovala nakup delnic, ki so v treh mesecih padle za kar 60 %. Suze je na tnalu tudi zato, ker drugim svetuje, naj čim več denarja vlagajo v delnice, sama pa ga ima v komunalnih obveznicah.

Tako kot večina superzvezdnikov ekonomij tudi Suze Orman svoj denar služi izključno z medijsko slavo in zelo malo z upoštevanjem svojih nasvetov (pravzaprav bi ji na ta način denar odtekal). Prav zato je potrebno dvakrat premisliti, preden svoj denar zaupate besedam skomercializiranega strokovnjaka.

Ali kot bi rekel borzna legenda Warren Buffett – prepirčajte se, ali je denar svetovalcev tam, kjer so njihove besede!

Svetovna ekonomija je namreč odvisna od nafte, večina le-te pa se pretaka po sedmih glavnih poteh. Ko je katera izmed njih ogrožena, se peščici, ki služijo na račun teh ključnih naftnih poti, pošteno zatresejo hlače!

1. Hormuz

Locirana med Omanom in Iranom, ožina Hormuz povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom in Arabskim morjem. V enem dnevu se skozi to naftno pot ‘steče’ okoli 15,5 milijonov sodčkov nafte.

Pot skozi ožino na dan opravi okoli 13 velikih tankerjev, končna postaja nafte pa je večinoma na azijskih trgih – Japonska, Indija, Južna Koreja in Kitajska. Zaprtje ožine bi pomenilo, da bi bilo potrebno za mnogo višje stroške uporabiti alternativne poti, kar bi zagotovo povečalo cene nafte.

2. Malaška ožina

Med Indonezijo, Malezijo in Singapurjem povezuje Indijski ocean z južno Kitajsko in Pacifikom. Malaka je najkrajša pomorska pot med prodajalci nafte iz Perzijskega zaliva in kupci na azijskih trgih.

Skozi ožino tako poteka prevoz nafte v dve izjemno hitro rastoči ekonomiji – Kitajsko in Indonezijo. Skozi ožino na dan prepeljejo okoli 13,6 milijonov sodčkov nafte.

Če bi ožino zaprli, bi to močno podaljšalo pot okoli Indonezijskega arhipelaga. Gre pa sicer za eno nevarnejših naftnih poti, saj je ožina izjemno ozka, zaradi česar preti stalna grožnja, da tanker nasede, na območju pa so prav tako aktivni tudi pirati.

3. Sueški prekop

Lociran v Egiptu, povezuje Rdeče morje in Sueški zaliv z Mediteranskim morjem. V letu 2009 ga je preplulo 35.000 ladij, od tega kar 10% tankerjev.

Oblasti kanal še naprej širijo in poglabljajo, saj trenutno ni primeren za plovbo največjih tankerjev. Čez prekop na dan prepeljejo milijon sodčkov nafte.

4. Ožina Bab el-Mandab

Pot med Afriškim rtom in Bližnjim vzhodom je strateška vez  med Mediteranskim morjem in Indijskim oceanom. Locirana je med Jemnom, Džibutijem in Eritrejo.

Skozi ožino na dan potuje od 3.2 do 4 milijone sodčkov nafte. Ožina je za tankerje nevarna zaradi teroristov in piratov, kljub temu bi zaprtje pomenilo finančno katastrofo, ker bi morali prevozniki ubrati mnogo daljšo, zamudnejšo in dražjo pot.

5. Bospor

Turška povezava med Evropo in Azijo oskrbuje države zahodne in južne Evrope z nafto iz držav ob Kaspijskem morju. Na dan skozi Bospor prepeljejo okoli 2,9 milijonov sodčkov nafte.

Čeprav gre za eno najtežjih poti za plovbo, je tudi ena od najbolj prometnih, na leto jo prepluje okoli 50.000 plovil, od tega 5.500 tankerjev.

6. Panamski prekop

Pomembna pot, ki povezuje Pacifik s Karibskim morjem in Atlantskim oceanom, 14.000 plovil ga prepluje na leto, večinoma gre za tovorni ladijski promet v in iz ZDA.

Na dan skozi prekop prepeljejo tudi okoli 0,8 milijonov sodčkov surove nafte, bi je pa še več, če prekop za velike tankerje ne bi bil premajhen. Zadnje ‘povečanje’ bi naj bilo končano leta 2014.

7. Danski preliv

Okoli 3,3 milijone sodčkov na dan pride po tej poti v Evropo in na skandinavske trge. Glavni izvoznik: Rusija.

Tako smo denimo naleteli na očitek, da ne smemo metati naložbe v fizične zlato s t.i. derivatimi zlata (npr. GLD ali drugi ETF na zlato), ker naj bi šli za dve popolnoma različni stvari.

Kot rečeno v prejšnjem prispevku smo naredili zgolj primerjavo med stroški provizij pri nakupu fizičnega zlata in nakupu zlata prek borze. Seveda pa so stroški pri nakupu in prodaji naložbe le eden izmed dejavnikov pri odločanju. Pomemben je tudi davčni vidik, prav tako je potrebno opredeliti morebitne prednosti in slabosti posamezne oblike nakupa itd. Kot večkrat poudarjeno v prejšnjem članku vam danes predstavljamo njegovo nadaljevanje …

Na svetu obstaja kar nekaj tako imenovanih kotirajočih skladov oz. ETF-ih (Exchange Traded Funds), ki sledijo gibanju cene osnovnega instrumenta – v tem primeru cenam zlata. S t.i. zlatimi ETF se na borzi trguje na enak način kot z delnicami, največja prednost pa se v primerjavi s fizičnim nakupom zlata kaže ravno v ugodnejših provizijah pri nakupa oz. prodaji.

Poleg Gold Shares ETF z oznako GLD pa je posebej poznani na primer tudi iShares Gold Trust (ETF)  z oznako IAU ali pa GOLD ETFS PHYSICAL GOLD z oznako PHAU. Za še bolj adrenalinsko usmerjene pa obstaja tudi cel kup eksotičnih izvedenih finančnih instrumentov, vezanih na zlato. Ti so primernejši za bolj špekulativne vlagatelje, ki iščejo priložnosti na krajši rok.

Največji tovrstni indeksni sklad, ki kotira na newyorški borzi, je Gold Shares ETF z oznako GLD (slednjega mnogi poznajo tudi kot SPDR Gold Trust Fund). Ta največji ‘zlati ETF’ naj bi (poudarek je na naj bi) na primer imel v svojih zalogah več zlata kot evropska centralna banka oziroma približno toliko, kolikor znašajo zlate rezerve vsemogočne Švice.

Kako najceneje do zlata?

Zakaj naj bi imel?

Nasprotniki nakupa ETF na zlato upravičeno očitajo, da mnogo ETF na zlato pravzaprav nimajo realne podlage v zlatu, kar pomeni, da naložbeni portfelj ETF-a nima 100 odstotkov fizičnega zlata. Glavna slabost ETF-a je se torej kaže v dejstvo, da vlagatelj preprosto ne more zamenjati ETF-a za fizično zlato.

Kar postavimo si preprosto vprašanje – če ETF v našem imenu kupi določeno količino zlata, zakaj ga potem ne bi izplačal v zlatu, ko bi želeli prodajo oz. bolje rečeno zamenjavo?

Mnogi nasprotniki nakupa zlatih ETF-ov denimo upravičeno trdijo, da Gold Shares ETF (z oznako GLD) dokazano ne kupuje fizičnega zlata, saj bi se to brez dvoma poznalo pri prometu in ceni na trgu fizičnega zlata.

Druga sporna stvar pri tem največjem zlatem ETF-u je tudi ta, da zlato kupuje vsake toliko časa po ogromnih količinah (tudi po 200 ton naenkrat), kar vzbuja dvom pri marsikaterih investitorjih. Zaradi teh nenavadnih potez so se pojavile govorice, ki ponujajo domnevno razlago za tako čudno obnašanje – omenjeni ETF naj bi manipuliral s ceno tako, da kupi zlato od banke HSBC, v kateri ima sefe, banki potem zlato posodi, isto zlato znova kupi, spet posodi banki, ga še enkrat kupi itd…

Toda na trgu obstajajo tudi ETF na zlato, ki dokazano imajo 100% realno podlago v zlatu, torej imajo vsa sredstva 100% v rezervah fizičnega zlata (za tovrstne veljajo predvsem švicarski ETF). Eden izmed tovrstnih ETF-ov s 100% zlatim kritjem je denimo tudi Sprott Physical Gold Trust ETV (oznaka PHYS).

Investicijsko povpraševanje po zlatu je v zadnjih 3 letih zbezljalo za več kot 500 odstotkov. Toda marsikdo ne ve, da je trenutno delež fizičnega nakupa zlata glede na celotno investicijsko povpraševanje po zlatu manj kot 10 odstotkov, iz česar lahko sklepamo, da se večino zlata nakupi prek borze. Zakaj?

Povpraševanje po zlatu ostaja na visoki ravni

Razumljivo je, da investitorji velikega formata ne kupujejo nekaj ton fizičnega zlata in ga nato prenašajo in skladiščijo. Za nakup se raje odločijo prek borze, da si med drugim znižajo stroške nakupa oz. prodaje – zgolj iz stroškovnega vidika je razlika med fizičnem nakupom zlata in naložbo v ‘zlati sklad’ namreč občutna! Veliki in poučeni investitorji tako hitro preračunajo, kako dolgo mora držati pozicijo, da bi prišel na enak strošek, kakor če bi opravil fizični nakup zlata.

Zakonodaja in davek

Ena izmed prednosti nakupa fizičnega zlata je vsekakor neobdavčenost. To pravilo velja zgolj za zlato, za ostale plemenite kovine pa ne pride v poštev. V primeru nakupa in prodaje ETF pa je po trenutni zakonodaji dobiček od kapitala obdavčen po 20-odstotni stopnji v prvih petih letih, na vsake 5 let pa se stopnja davka zmanjša za 5 odstotnih točk (po 10 letih 10 odstotkov, po 15 letih le še 5 odstotkov), kar pomeni, da je vlagatelj po 20 letih oproščen davka. Iz tega vidika torej definitivno prednjači naložba v fizično zlato.

Povzetek

(Ustrezni) ETF na zlato torej ponujajo dobro naložbo predvsem iz stroškovnega vidika, čeprav je še vedno vprašljiva varnost in dejstvo, ali gre za 100% naložbo v zlato. Na drugi v prid nakupa fizičnega zlata govorijo predvsem neobdavčenost in psihološka varnost oprijemljive vrednosti, slabost pa se kaže predvsem v veliki razliki med nakupno in prodajno ceno fizičnega zlata, ki lahko močno načne dobiček. Izkušeni vlagatelji z večjim znanjem pa lahko t.i. spread pri fizičnem nakupu zlata na različne načine zmanjšajo (nakup in prodajo na nepooblaščenih mestih, fizičen nakup zlata z oznako ‘goog delivery’ v sosednji Avstriji, kjer so ponekod spreadi občutno manjši itd.)

OPOMBA: Zaradi številnih vprašanj in dilem bomo v prihodnje objavili večje število člankov na temo zlato. To NIKAKOR NE POMENI, da ekipa Finančni Trgi priporočajo nakup zlata niti ne pomeni, da svetuje takojšnjo odprodajo. Tovrstni članki so zgolj v izobraževalne namene in lahko služijo kot podpora pri odločanju, še zdaleč pa ne pomenijo priporočilo oziroma nasvet za katerokoli potezo. Preden naredite karkoli, se posvetujte s svojim finančnim svetovalcem. V kolikor imate tudi vi vprašanje, nam ga pošljite na urednistvo@financnitrgi.com in potrudili se bomo, da vam vaše dileme razjasnimo!

Kot bomo v nadaljevanju spoznali,  omenjena stran ‘pade na izpitu’ skoraj na vsakem koraku.

Nekaj spornih in sumljivih dejstev:

- garantiran profit do 2,2 odstotka dnevno, na mesec to znese po obrestnem računu skoraj 190 odstotkov mesečno!
(kako to delajo, na kakšen način, na svetu niti najuspešnejši traderji z realiziranimi visokimi donosi ne garantirajo donosa, zakaj bi to uspelo njim?)

- ekipa izkušenih in strokovnjakov z 10 in večletnimi izkušnjami
(kdo, kateri strokovnjaki? Če bi denimo ekipa trgovalcev iz Finančnih trgov vsak dan ustvarjala 2,2 odstotka  profita, bi za nas bolj ali manj vedel cel svet)

- družba obstaja 7 let (http://www.fintime.net/about/) – kako imajo lahko strokovnjaki 10 in več let izkušnje, če pa obstaja uradno podjetje od 2003?

- regulativa in kontakti (registrirani v eksotični Sejšelih, pod tamkajšnjo regulativo in z zgolj e-mail kot kontakt – v članku smo posebej napisali:

!Naučite se prepoznati prevaro

Ker je trg izjemno specifičen, soliden (a ne dober) nadzor trenutno izvajata le angleška in ameriška agencija za nadzor vrednostnih papirjev (FSA UK in NFA). Vse ostale regulativne agencije bolj ali manj niso dorasle naprednim tehnikam manipulacij iz strani brokerskih hiš. Kot pa lahko opazimo, nam pregled po oglasih na googlu najde obilo brokerskih hiš, ki so regulirane v eksotičnih državah. Ravno pri teh je potrebno biti še posebej previden!

- Če preverimo domeno na whois.com lahko ugotovimo:

Domain: fintime.net
Status: Active

DNS:
NS1.HONGKONGDNS.COM
ns2.HONGKONGDNS.COM

Created: 2010-09-25 00:47:02
Expires: 2011-09-25 00:47:02
Last Modified: 2010-09-24 12:47:02

Kot lahko ugotovimo, je bila registrirana pred kratkim (25.09.2010), se pravi gre za čisto novo in svežo zadevo …Iz preteklosti pa so znani številni primeri, ko so strani ‘po tem ključu’ čez noč izginili iz internetnega obličja in s tem tudi ves vloženi denar.

Če pa se želite naučiti sami prepoznati on-line prevare in bi se namesto nasedanju le-tem radi uspešno naučili delati prve korake v svetu trgovanja, pa se prijavite in obiščite enega izmed naših izobraževanj, ki bo v soboto 18.12 v trgovalnem centru na Verovškovi 55 v Ljubljani. Več o programu …

Je recesija oklestila število milijonarjev ali jih zgolj povečala?

Tako je posedovanje rudnika zlata po nojem med ruskimi novodobnimi oligarhi, nujno.

Zadnji, ki si ga hoče omisliti, je Vladimir Antonov, ruski tajkun, ki si je večino premoženja nagrabil med rusko krizo leta 1998.

Zadnji podatek, sicer že iz ‘daljnega‘ leta 2007 pravi, da ima na računu 300 milijonov dolarjev in je 182-ti najbogatejši Rus.

In trenutno ima 400 milijonov dolarjev preveč, zato naj bi jih vložil v Dzheruy, rudnik zlata v Kirgizistanu, kjer naj bi se nahajalo okoli 2,4 milijona unč zlata, je poročal Bloomberg.

Po zgledu tajkuna vseh tajkunov Romana Abramoviča pa že ima v lasti več športnih ekip, med njimi tudi enega najstarejših nogometnih klubov v Rusiji, moskovski Spartak.

Veliko vlaga v avtomobilsko industrijo in je precej prisoten na svetovnem spletu. Tako redno uporablja Twitter in ima spletno stran, kjer osebno odgovarja svojim kritikom.

Kot lahko opazimo na spodnjem grafu, je optimizem v 2011 tako kot sedaj v 2012 kraljeval v začetnih mesecih leta.

Povišanje cen nafte v začetku leta je še eden od razlogov, zakaj nekateri analitiki radi vlečejo vzporednice z lanskim letom.

Takrat so mnogi investitorji menili, da bo po podatkih sodeč prišlo do pravega preboja navzgor (real breakout), ampak se je zgodilo ravno nasprotno – po dveh poskusih oz. testiranj vrha se je trend obrnil navzdol (rolled over).

Katera država je v 2012 pridelala največji donos?

Pred nami je 1-letni pregled indeksa ekonomskih presenečenj. Indeks presenečenja (Citigroup Economic Surprise Index) se namreč  vztrajno bliža vrednosti 0 (ko so dejanski podatki enaki pričakovanjem analitikov).

Dejansko se sedaj nahajamo na vrhovih, ki smo jih videli skoraj leto nazaj. Ravno tako se cene naftnih derivatov nahaja na istih ravneh kot leto nazaj, saj prihaja do nenehnih političnih in gospodarskih nestabilnosti na Bližnjem vzhodu (prav tako kot v istem obdobju kot lani).

In še dobra novica – to poletje se ne potrebno bojevati s pokrivanjem dolgov, saj ne bo v ospredju ta debata, kot je bila to denimo lani. Z ameriškimi volitvami na sceno prihaja politični cirkus, okrog katerega se bo vrtelo vse ostalo!

Prav zato je pomembno, da vsak investitor pretehta med možnimi scenariji in se na podlagi svoje analize odloči za tistega, ki se mu zdi najbolj verjeten.

Magičnih formul torej ni, vam pa v nadaljevanju podajamo naslednja 4 splošna pravila, ki so se v zgodovini izoblikovala glede na pretekla dogajanja na borznih trgov in dejanskega stanja v svetovni ekonomiji.

Gre bolj ali manj za nepisana pravila, s pomočjo katerih se odraža dejansko stanje v svetovni ekonomiji in na finančnih trgih.

Pet neumnosti borznih telebanov

V nadaljevanju vam podajmo 4 nepisana pravila na primeru gibanja ameriških delnic glede na gibanje ameriške valute:

1.)    Če RASTEJO DELNICE in hkrati tudi VALUTA, to nakazuje na DOBER bikovski oziroma naraščajoči trend

2.)    če delnice PADAJO, valuta pa RASTE, je to pokazatelj ‘šibkega’ medvedjega oziroma padajočega trenda

3.)    Če DELNICE RASTEJO, valuta pa PADA, je to ‘fake’ (slab) bikovski oziroma naraščajoči trend

4.)    če pa delnice PADAJO in valuta prav tako PADA, potem je ‘močan’ medved oz. padajoč trend

Če torej pogledamo nedavno gibanje ameriških delnic – v letu 2002-2007, ko je bolj ali manj za ameriške delnice veljal bikovski (naraščajoč) trend in ko je ameriški dolar vse od leta 2000 pa do 2008 izgubljal svojo vrednost, smo se glede na zgornja pravila nahajali v t.i. to ‘fake’ (slabem) bikovskem trendu.

In kje se nahajamo zdaj?

Le redki se dandanes upajo trditi, da smo se vlagatelji otresli medvedjega trenda (kljub odličnim rezultatom borznih indeksov po svetu v letu 2010, ki jih marsikateri izkušeni investitor interpretira kot ‘korekcija’ znotraj negativnega trenda).

Na drugi strani pa številni izkušeni trgovalci v naslednjih letih pričakujejo apreciacijo dolarja (rast dolarja napram ostalim valutam). Tako ni nič čudnega, da veliki poznavalci investiranja svoje pozicije in naložbe še vedno raje držijo v dolarjih, kljub nedavnem padcu dolarja napram evra v letu 2011.

Vir: Pragmatic capitalism

Spomnimo se, evropska valuta  je vse naprej od januarja letos (po famoznem nekajdnevnem padcu evra v začetku leta) v primerjavi z dolarjem vztrajno naraščala in dosegla najvišjo raven v tem letu vse do danes, ko je ravno v času pisanja tega članka evro doživel padec v primerjavi z dolarjem iz 1,3815 na 1,3635.

Če torej špekuliramo, da nas v naslednjih letih čaka medvedji trend na delniških trgih in apreciacija dolarja napram ostalim valutam, je najverjetnejši scenarij pod točko 3 (če delnice PADAJO, valuta pa RASTE, je to pokazatelj ‘šibkega’ medvedjega oziroma padajočega trenda).

Seveda pa gre tu zgolj za domneve, saj tovrstna pravila razlagajo le dejansko stanje na borzah in kapitalskih trgih in pri tem ničesar ne napovedujejo za vnaprej. Ali nas bo v naslednjih letih res čakal ‘scenarij pod številko 3′, pa bo pokazal vsemogočni razsodnik – čas!

Podsaharski Afriki bo BDP/prebivalca po napovedih vse do leta 2030 povprečno rasel po 7-odstotni letni stopnji do leta 2030, kar je izjemno dobra napoved.

To naj bi bila posledica vse večje politične stabilnosti v celotni regiji, porast rasti prebivalstva , spremembe v načinu tamkajšnjega življenjanitd.

Denar ne prinaša sreče: Najbolj depresivne države na svetu!

Afrika je po površini druga največja celina na svetu, kjer živi okoli milijarda ljudi. Celina je bogata z naravnimi viri (rudnine, nafta), hkrati pa najbolj revna in najmanj razvita, kar pomeni visok potencial rasti v prihodnosti.

‘Zdi se mi, da je cena NKBM nizka in da ne more iti še veliko niže – kaj vi menite, se splača kupovati NKBM postopoma, glede na to da je že toliko padla?’

Gledena na stanje bančnega sektorja in predvsem glede na trenutno stanje slovenskih bank, je naložba v tovrstne delnice prej tvegana kot ne.  Vendar pa so danes trgi nepredvidljivi in je težko napovedovati prihodnost. Toda ob dobri analizi trga (v tem primeru bančnega sektorja)  in poznavanju lastnih zmožnosti  ter pripravljenosti na tveganje, je lahko korak v smeri naložb lahkotnejši in ob dobrem razpletu seveda tudi donosnejši.

Ko se odločamo za nakup neke delnice, moramo na podlagi analiz in indikatorjev ter lastne ocene verjeti v podcenjenost vrednosti delnice in v njeno prihodnjo rast.

Vsekakor ne sme biti pogoj za izbiro delnice prepričanje, da je neka delnica ‘že zadosti padla in da še nižje praktično sploh ne more iti’. Pravzaprav je zgodovina v večini primerov pokazala, da si v času okrevanja najhitreje opomorejo delnice, ki so v času krize zabeležile najmanjši padec (ravno obratno pa je veljalo za najbolj sesute delnice!).

Mnogo vlagateljev pa v tovrstne naložbe vstopa po metodi povprečnega nakupnega stroška – s prepričanjem, da bo na dolgi rok zagotovo delovala.
Pa smatrajmo, da imamo 50 delnic NKBM, vrednost posamezne delnice je 10 evrov, skupno zanje odštejemo 500 evrov. Čez čas njihova nakupna cena pade na 3 evre. Ob tem scenariju izgubimo 7 evrov, kar skupno znese 350 evrov vloženega kapitala. V odstotkih to pomeni kar 70% naložbe.

Bodo slovenske banke preživele leto 2012?

Pri tej ceni 3 evrov nato vložimo še dodatnih 500 evrov in dobimo dodatnih 166 delnic. Rezultat nakupa je 216 delnic, katerih vrednost je 648 evrov. Izguba pri obeh vložkih znaša 352 evrov ali dobrih 35% na celoten kapital.

Sedaj bi morale delnice NKBM zrasti za več kot 54 odstotkov, da bi sploh prišli na ‘ničlo’. Seveda pa lahko delnica še lažje (tako kot je bil njen trend do sedaj) izgubi dodatnih 50 odstotkov (na ceno 1,5 evra) in celotna izguba bi se povečala iz 35 odstotkov na debelih 67,5 odstotka. Da bi prišli iz te točko na začetni vložek, bi se morala vrednosti več kot potrojiti. Omenjeno strategijo zato ni dobro jemati kot samoumevno …

Sicer zgodovina kaže, da se tovrstna strategija obnese na dolgi rok le pri velikih, zrelih in bolj uveljavljenih globalnih podjetjih, ki so dovolj odporne na prihajajoče krize.

A tudi pri naložbah v velika podjetja velja biti pozoren, bankrot se lahko zgodi namreč tudi največjim  – kot naj bi se v 2012 zgodilo ameriškem zavarovalnem gigantu AON-u.

Odgovor na vprašanje bralca bi zaključili predvsem na podlagi realne presoje. Po našem mnenju NKBM nikakor ne spada med podjetja, ki so varna pred propadom. Pravzaprav nam padanje njene vrednosti morda nakazuje prav slednje. Je pa seveda odločitev o naložbi odvisna od posameznika oziroma vlagateljeve presoje glede bodočega reševanja težav v slovenskem bančnem sektorju.

Se že splača investirati v obveznice zadolženih evropskih držav?

Tole lestvico so sestavili pri Business Insiderju, na njej pa so države kot so Vietnam, Mongolija, celo Gana, torej države, za katere slišimo bolj poredko in skoraj zagotovo ne v povezavi z vlaganji in dobrimi, varnimi naložbami. A to naj bi se že kmalu spremenilo.

-        Argentina. Večkrat bankrotirana država ima dobro infrastrukturo, trenutno pa tudi stabilen prehrambeni sektor. Gospodarsko rast poganja vse večje domače povpraševanje. Obstaja pa možnost inflacije in padec vrednosti argentinskega pesa.

-        Bangladeš je zanimiv zaradi mlade in poceni delovne sile. Njihovo tržišče je večje in likvidnejše od ostalih na seznamu, a imajo slabo infrastrukturo, trenutno visoko brezposelnost, nadzor na domačim davčnim in finančnim sektorjem je izjemno pomanjkljiv.

-        Egipt ima več visoko izobraženih kot ostale države regije. Geografski položaj države ugodno vpliva na energetiko, turizem in trgovino. Zaskrbljujoča je visoka brezposelnost mladih in nemiri zaradi politične krize odkar so demonstranti strmoglavili režim Hosnija Mubaraka in se je na oblasti trdno zasidrala kar vojska.

-        Gana je med novejšimi top proizvajalci nafte, zlata, diamantov, mangana in kakava. Tam načeloma deluje tudi demokracija, a tudi tukaj velja, da čeprav je država bogata z naravnimi viri, gospodarske rasti ni od nikoder.

-        Irak ima zaradi nafte vse pogoje za dobro gospodarsko rast. Žal pa to preprečujejo stalni nemiri. Če bodo konflikti v bližnji prihodnosti rešeni, se državi obeta dober razvoj.

-        Kazahstan se lahko pohvali z naravnimi bogastvi kot so nafta, zlato, cink in uran. Se pa bančni sektor v državi še pobira po hudi krizi, prav tako vlada politična napetost zaradi volitev, ki bodo prihodnje leto.

-        Kenija bi za investitorje lahko bila zanimiva predvsem zaradi novih nahajališč nafte ob meji z Etiopijo. V velikem porastu je sektor telekomunikacij. Razvoj ustavljajo nemiri in visoka inflacija, ki viša cene hrane.

-        Tudi Mongolija ima mlado, poceni in vse bolj izobraženo delovno silo, žal pa tudi tukaj bogate zaloge surovin še niso prinesle razvoja.

-        Pakistan prav tako stavi na mlado delovno silo, postavljeni so zametki večine sektorjev, vendar pa vlagatelje zaenkrat še skrbijo politična negotovost in vprašljiva varnost.

-        Tudi Romunija je na seznamu, gospodarsko rast trenutno poganja rastoč izvoz, je pa precej težav na področju korupcije in nazora, pa tudi v bančnem sektorju, čeprav je ta v 75% lasti evropskih bank.

-        Ko se je na Šri Lanki končal boj med teroristično skupino LTTE in vlado, so se v državo vrnili tuji investitorji, ker pa so nemiri še vedno mogoči, so ta vlaganja manjšega obsega kot je bilo pričakovano.

-        Ukrajinski prehrambeno pridelovalni sektor je eden najboljših v Evropi. Prav tako imajo dobro izobraženo in kvalitetno delovno silo. Težave predstavljajo korupcija, kriza evroobmočja in odvisnost od Rusije.

-        Za investitorje je zelo zanimiva tudi Venezuela. Skrbi pa jih, da skoraj vse tamkajšnje gospodarstvo temelji na nafti in možnost političnih konfliktov.

-        Vietnam trenutno beleži rast izvoza, proizvodnje in pridelave hrane. Sicer pa se borijo s šibkim bančnim sektorjem in rastočo inflacijo.

-        Težav z bančnim sektorjem v Nigeriji sicer nimajo, zato pa državo pretresajo verski nemiri. Kljub temu je za investitorje zelo zanimiva.