V zadnjih dveh letih so centralne banke po svetu sprostile maso denarja in tako znižale obrestne mere na zgodovinsko dno. Kakšni bodo premiki pri obrestnih merah v prihodnje, je nemogoče napovedati. Zagotovo bo zelo odvisno od gospodarskega razpleta. Z zniževanjem obrestnih mer želijo namreč centralne banke poceniti denar, da bi podjetja in potrošniki spet začeli več porabljati, zaradi česar bi svetovno gospodarstvo dobilo nov zagon. Ko bo gospodarstvo zopet v razcvetu, se bo obrestni vijak zopet začel zategovati in obrestne mere bodo ponovno višje.

Toda nizke obrestne mere so bila sorazmerno slaba novica za vse varčevalce v bankah. Kot lahko vidim so se obresti na bankah strmo zniževale vse od začetka leta 2008.

Poglejmo kronološki pregled za obresti v letu 2008 in 2009:


Vir: Cekin, 2009

Kaj pa danes?

Vir: ZPS, 08.01.2010

Kot lahko vidimo, so se obresti na bankah od začetka leta 2008 pa vse do danes vztrajno nižale. Trenutno se gibljejo okoli 3 odstotkov, medtem ko smo še leto nazaj dobili tudi 5 odstotkov za letno vezavo. Naj pa poudarimo, da gre za informativno višino obresti, saj so za posameznika lahko tudi višje. Zato je vedno dobro primerjati ponudbe bank, se odpraviti v banko in se za morebitne višje obresti pogajati. Če vam banka ne ponuja zadovoljive višine obresti na vezane depozite, je vredno razmisliti  o zamenjavi banke.

Toda pozor – pri tem morate upoštevati tudi primerjavo bank glede na to, kolikšne provizije zaračunajo ob plačilu položnic preko direktne bremenitve, trajnika, plačila na bančnem okencu, elektronskega plačila, kolikšni so stroški dvigov ter vpogledov na bankomatih drugih bank, kolikšni so stroški elektronskega poslovanja in podobno.

Torej upoštevati morate vse morebitne dodatne stroške, ki bi lahko z menjavo banke nastali v obliki višjih tekočih stroškov, zato vam prilagamo spodnjo tabelo, katere avtorica je bralka (petrab) portala Denarni supermarket.

Katera banka ali hranilnica ponuja najvišje obresti za sredstva, ki jih imate na transakcijskem računu (obresti na vpogled):

Vir: Žurnal, 1.marec 2010

Banke višje OM ponujajo na varčevalnih računih. A tu po navadi postavljajo pogoj, koliko časa mora denar odležati na računu, preden ga je možno dvigniti.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je v nedavnem intervjuju za Delovo Sobotno prilogo del težav, ki pestijo slovenski bančni prostor, pripisal tudi domnevno visokim obrestim, ki jih slovenske banke nudijo varčevalcem. Češ da naj bi bili sedaj krediti za prebivalstvo in podjetja dragi zato, ker so tudi depoziti dobro obrestovani, na primer v primerjavi z Avstrijo ali Nemčijo. Pa je res tako? Ta trditev je morda držala kdaj v preteklosti, vsekakor danes (februar 2010) NE DRŽI. Preverite zakaj