Glede na nedavno objavljen članek Bogati so kljub recesiji postali še bogatejši smo prejeli zanimiv odziv našega bralca, ki ga je zmotil naslov in ugotovitev, da bogati še bolj bogatijo. Prilagamo njegov celoten odgovor:

'Kot da je to neka nova ugotovitev in začuda, da bogatijo kljub recesiji. Jaz pravim da bogatijo ZARADI recesije. Kar je vsakemu otroku jasno! Saj vzrok in posledica recesije je vedno kopičenje sredstev (fiktivne vrednosti delnic na borzah) in denarja (bolj realne vrednosti) in zlata (najbolj realne vrednosti) na kupih Potem mora priti vojna ali drugačen razlog za globalno prerazporejanje (novograjenje). Potem se denar zopet deloma razprši. Narava denarja je DA SE LEPI NA KUPE. To je narava denarja odkar je bilo pred par stoletji zasnovan sistem obrestovanja in OBRESNIH MER, ki so ZLO, beri, zajedavski mehanizem, ki orje in uničuje planet in vse kar je živega na njem.'

Kako se spet pripraviti k delu?

Za delo smo najbolj motivirani, če znamo v njem najti smisel.

Še posebno v času po dopustu se marsikdo srečuje s problemom delovne motivacije.

''Kako se po prijetnem lenarjenju spet pripraviti do tega, da zavzeto poprimemo za delo, ki ga opravljamo?''

Vsakič, ko preživiš trodnevni vikend, si zaželiš, da bi imel še več dopusta. V Sloveniji lahko skupaj z določeno delovno dobo in prazniki doma tako preživiš največ 28 dni. Kako pa je s tem po svetu? Katere so države z največjim številom dopustniških dni?

Podnajemnik mora lastniku stanovanja plačati najemnino, za katero se dogovori v najemni pogodbi.

Zakon določa, da se njena višina oblikuje prosto na trgu, omejena je zgolj z zaračunavanjem oderuške najemnine. Ta je opredeljena kot najemnina, ki za podobno  kategorijo stanovanja za več kot 50 odstotkov presega povrečno najmenino v občini.

Ali je sploh kdaj pravi trenutek za finančno naložbo?

Ker smo bili od začetka marca 2009 priča ogromni rasti borznih indeksov, se nas veliko sprašuje, če so delnice spret precenjene. Ali pa je morda še vedno pravi trenutek za naložbo? Odgovor na navedeno vprašanje bomo podali s pomočjo 'fed modela'.

Kaj je 'fed model'?

Poleg svetovne krize ste se zagotovo že kdaj soočili z osebno finančno krizo. Kaj narediti, ko plačila zamujajo, položnice pa prihajajo?

Katere so nujne in katere lahko vsaj malo počakajo? Kako torej ravnati, ko je položnic več kot prihodkov? Za nasvet smo povprašali neodvisnega finančnega strokovnjaka Mitjo Vezoviška iz skupine Individa. Pa pojdimo po vrsti.

Domače družbe za upravljanje so na zadnji junijski dan skupaj upravljale 1,89 milijarde evrov, kar je 25,6 milijona manj kot mesec pred tem.

Maja so si vlagatelji iz skladov prvič po lanskem juliju več izplačali, kot so vanje vplačali, prejšnji mesec pa so neto pritoki znašali 6,53 milijona evrov, kar pa je še vedno manj od prilivov, ki smo jih bili vajeni v prvih štirih mesecih.

V zadnjem času so ponudniki jadranja nekoliko spustili cene; tisti, ki so že kdaj preživeli dopust na jadrnici, pravijo, da vsak drugačen dopust sploh ni več dopust.
Jadrnice za najem ne bo težko najti. Ponudba je res velikanska. V zadnjem času so zaradi manjšega zanimanja ponudniki celo nekoliko spustili cene, pravijo poznavalci.

Najem jadrnice za teden dni bo celotno skupino stal od slabega tisočaka do skoraj šest tisočakov, kažejo cene, ki smo jih pridobili od treh različnih ponudnikov.

Razlike so velike, saj so jadrnice lahko večje, za več ljudi, bolje opremljene in tako naprej. Poleg tega pa je cena odvisna tudi od povpraševanja. Poleti je to večje, zato je dražji tudi najem (glej tabelo)

Varčevanje, hranjenje, investiranje vase,… vse to počnemo, da bi si zagotovili varnejši in boljši jutri. Finančni strokovnjaki smo si enotni, da je pravilno vodenje osebnih financ nujno potrebno, če želimo imeti finančno varnost pod svojo kontrolo.

Kljub temu, da nas sistem globalnega tržnega gospodarstva sili  v vedno večjo potrošnjo je v današnjem času in okolju potrebno vsaj 5 – 15 % neto mesečnega dohodka prihraniti za izpolnitev temeljnih življenjskih ciljev in potreb v prihodnosti.

Več bralcev postavlja vprašanja, ki se nanašajo na vknjižbo v zemljiško knjigo, predvsem na listine, ki so za to potrebne.

Vknjižbo določa 39. člen Zakona o zemljiški knjigi. Vknjižba je glavni vpis. Z vknjižbo dosežemo oziroma izkažemo pridobitev ali prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Za vknjižbo pa potrebujemo tudi listine. Katere listine so podlaga za vknjižbo, določa 40. člen istega zakona.