Dvig cen surove nafte je po njegovih pojasnilih po eni strani posledica odločitve Irana, da prepove izvoz surove nafte v nekatere držav EU, po drugi strani pa optimizem, ki je prisoten na naftnem trgu, vzpodbuja dogajanje v Grčiji, kjer je parlament potrdil varčevalnih ukrepov.

Po njegovem mnenju je pri tem pomembno, da je dogovor v Atenah zasenčil dejstvo, da je povpraševanje po surovi nafti v zadnjem obdobju relativno skromno. Cene goriv bi sicer bile še nekoliko višje, če jih ne bi omilila rast dolarske vrednosti evra.

Malčki za majhne denarnice …

“Razmere na naftnem trgu kažejo, da bo naraščanje cen surove nafte kratkoročno v veliki meri odvisno od hitrosti reševanja politične krize v Iranu, saj bodo tudi cene, če bo prišlo do zaostrovanja, hitreje rasle,” je poudaril. Na dolgi rok pa bodo na cene nafte vplivali tudi podatki o naraščanju gospodarske aktivnosti svetovnega gospodarstva in hkrati tudi uspešnosti reševanja dolžniške krize v območju evra.

“Ocenjujem, da bo povpraševanje v prihodnosti naraščalo relativno počasi, kar pomeni, da je zelo verjetno pričakovati, da bodo cene nafte rahlo naraščale,” je poudaril.

Vlada ima sicer možnost z znižanjem trošarin upočasniti rast maloprodajnih cen nafte, vendar pa je po Brečevičevi oceni to le malo verjetno zaradi proračunskega primanjkljaja. “V prihodnje si lahko obetamo še višje cene goriva,” je dodal.

159-litrski sod severnomorske nafte bi po napovedih tako lahko kmalu lahko stal že 150 dolarjev. Ker je od tega posledično odvisna tudi cena bencina v Sloveniji, pa  lahko kmalu pričakujemo ceno 1,5 evra za liter bencina. Maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji se bodo sicer opolnoči spremenile in dosegle nove rekordne ravni.

Ukrep je bil sprejet v času, ko so bili mnogi v velikih skrbeh, da bi vse dražje zadolževanje lahko privedlo do ponovnih velikih reševalnih akcij v stilu Grčije, Portugalske in Irske.

Stopnja posojilnih obresti za italijnaske in španske obveznice je lani dolgo časa nezadržno rastla in se pribljižala v nekaterih primerih pa celo presegla 7 % raven, ki velja za psihološko mejo zmožnosti odplačevanje in ki je v preteklosti že pomenila intervecijo s strani evrope.

Irci: ECB se obnaša kot da se je kriza sploh ne tiče!

V preteklih mesecih je ECB kupovala te obveznice z željo, da bi ohranjali obrestno mero na sprejemljivi ravni. Vse kaže ,da je ukrep učinkoval, saj sta si tako Italija kot Španija lahko denar lahko izposodili po precej nizkih obrestnih stopnjah.

Strahovi, da si banke spet ne bodo posojale denarja med seboj, kar je sprožilo prvo veliko krizo je ECB spodbudilo k temu da je v Decembru prvič v svoji zgodovini ponudila bankam izredna neomejena triletna posojila.

Tako je več kot 500 bank izkoristilo to možnost in se v prvem tednu ponudbe zadolžilo za kar 489 milijard evrov, kar je bilo precej več od pričakovanj. Program izredih posojil je še vedno v teku.

Po dogovoru z lastniki 30 trgovin v kraju, so jih spet uvedli kot plačilno sredstvo. Po zaslugi odmevnosti akcije se kraj zdaj srečuje tudi z navalom turistov, zato o podobnem podvigu razmišljajo v še nekaterih drugih krajih.

Kot kaže so ujeli ravno pravi trenutek, saj trenutno kar dve tretjini Špancev trdi, da pogrešajo staro valuto in ne zaupajo evru. Še več, prepričani so, da bo skupna evropska valuta, ki jo v 17 državah skupaj uporablja 332 milijonov ljudi, prej ali slej propadla.

Izgovori slovenskega vlagatelja… se prepoznate tudi vi?

Vas, kjer uporabljajo pezete je tako ljudi spet spomnila na čase, ko se ni govorilo o krizi in Španija ni beležila rekordno brezposelnost kot danes.

Pol krajši čas imamo evro tudi v Sloveniji. A se od tolarjev še vedno nismo poslovili. Po podatkih banke Slovenije je konec leta 2011 vsak Slovenec v povprečju nekje skrival okoli 5.200 tolarjev, ali okoli približno današnjih 22 evrov.

Skupaj je obtoku še za 43,4 milijona evrov tolarske gotovine, ali 10,4 milijarde tolarjev, od tega za 2,17 milijarde tolarjev kovancev.

Lani smo Slovenci za evre zamenjali okoli pol milijona evrov tolarske gotovine. K zgornjim številkam pa velja dodati še, da so sem všteti tudi bankovci in kovanci, ki so se izgubili, uničili ali so končali v rokah zbirateljev.

Če kakšen tolar najdete tudi v svojem žepu, ga lahko na Banki Slovenije za evre še vedno brezplačno zamenjate vsak delovni dan med 9. in 12. uro. Kovance bodo sprejemali še do konca leta 2016, za bankovce pa ni časovne omejitve. Če ne živite v prestolnici, lahko menjavo opravite tudi po pošti.

Na nacionalnih bankah je osebno ali po pošti, še vedno možna tudi menjava nekaterih drugih valut, ki jih je kasneje nadomestil evro. Edina bivša valuta sedanjega evrskega območja, ki nima več nobene vrednosti, je italijanska lira.

Mike Smith je najprej zvišal obrestno mero stanovanjskih posojil banke, nato je odpustil 1000 zaposlenih, ker je njihovo delo preselil v Indijo in na Filipine, potem pa je za 200 svojih najožjih sodelavcev organiziral križarjenje na eni najdražjih križark na svetu, poroča avstralska agencija.

Vse te poteze so sovpadale z objavo četrtletnega poročila o poslovanju, po katerem je banka ustvarila dobiček v višini 1,48 milijarde dolarjev. A se je Smith za dvig obresti vseeno odločil – da bi ohranil bančno ‘profitno maržo’.

Da bi se s sodelavci spočil od napornega dela, je za milijon dolarjev najel križarko Silver Shadow, da bi njegove menedžerje popeljala do otočja Langkawi v Maleziji. Temu znesku je dodal še 750.000 dolarjev za letalske karte do Singapurja, kjer je križarka zasidrana.

‘Ko politiki govorijo o poštenem plačevanju davkov, bi najraje bruhal!’

Po javnem razburjenju so iz banke hitro dodali, da se ne bodo zabavali le menedžerji, ampak bodo s seboj vzeli še 100 mladih zaposlenih, ki so le redko pohvaljeni in nagrajeni za dobro delo.

Bodo slovenske banke preživele leto 2012?

Po podatkih Banke Slovenije od 1. januarja 2011 so zajamčene vloge vlagateljev v posamezni banki ali hranilnici do višine 100.000 EUR.  V primeru začetka stečajnega postopka nad banko ali hranilnico bodo zajamčene vloge vlagateljem izplačane najkasneje v dvajsetih delovnih dneh (le izjemoma v tridesetih) v drugi banki – t.i. banki prevzemnici, ki jo bo določila Banka Slovenije. Zajamčene so vloge v vseh bankah in hranilnicah, ki opravljajo bančne storitve v Sloveniji.

Če imamo privarčevano večjo vsoto, pa je postopek naslednji: Zaradi omejene skupne višine zajamčene vloge, smo upravičeni do izplačila zajamčene vloge v višini 100.000 EUR. Preostanek se avtomatično prijavi kot terjatev v stečajnem postopku nad banko.

Torej za nas varčevalce ta znesek 100.000€ pomeni jamstvo za naša vplačila. Na primer: na banki imamo depozit 250.000€, zaradi situacije na finančnem trgu, gre naša banka v stečajni postopek.

Mi dobimo v 20-30 dneh od objave stečajnega postopka izplačanih 100.000€, preostalih 150.000€ pa se prijavi kot terjatev do banke. Terjatev pa za nas kot varčevalce pomeni, da mogoče sploh ne bomo dobili izplačanega denarja, saj stečajna masa banke ne bo dovolj velika, da bi poravnala vse terjatve.

Glede na to, da je poenoteni znesek 100.000 EUR uveden v vseh članicah EU in bo veljal daljše časovno obdobje,  ni pričakovati, da bi se v naslednjih nekaj letih spremenil, zlasti pa ne znižal.

Tako, da smo lahko mirni tudi v primeru najhujšega scenarija, razen seveda, če imamo na banki privarčevano več kot 100.000 evrov.

Banka nam torej garantira izplačilo  do določene višine, poglejmo v katerih primerih banka ne jamči ničesar:

1. Vloge drugih bank in finančnih družb, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun,
2. Vloge držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti ter vloge pravnih oseb, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna
3. Vloge pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po ZGD-1, ali ustrezajo merilom zanje (enako velja za vloge samostojnih podjetnikov),
4. Vloge delničarjev banke, ki imajo najmanj 5 % delež v kapitalu banke ali glasovalnih pravicah,
5. Vloge pravnih oseb, ki so podrejene družbe banki,
6. Vloge vseh vrst skladov (kolektivnih naložbenih podjemov (odprtih in zaprtih investicijskih skladov), vloge pokojninskih skladov in vloge kritnih skladov zavarovalnic.

Če upoštevamo zgoraj navedena dejstva, banka ni povsem varna izbira za naše prihranke, saj nam ne jamči celotnih vplačanih zneskov ampak samo do določene višine. Vsekakor naj bančne vloge predstavljajo določen delež v vašem naložbenem portfelju, vendar pa nikakor ne celoten naložben portfelj.

Poglavitno za zdrav portfelj je razpršenost med tveganji, torej bolj kot imamo razpršena sredstva med finančnimi produkti, bolj varne so naše naložbe.

Vir: Finančna Hiša

OPOMBA: Vsebina članka in stališče avtorja, ki jo posredovana in objavljena na portalu Finančni trgi, ne odraža stališča uredništva portala financnitrgi.com.

Rast cen kmetijskih proizvodov že danes predstavlja velike težave vedno večjemu številu držav v razvoju, saj le ti dvigujejo življenjske stroške prebivalstva. Z rastjo števila prebivalstva pa lahko pričakujemo, da se bo ta trend še stopnjeval.

Po napovedih Svetovne Banke naj bi se namreč število prebivalcev v svetu do leta 2050 povečalo skoraj za tretjino. Največji prirast prebivalstva pa naj bi prispevale prav države v razvoju, kjer že danes strma rast cen prehrambnih proizvodov oblastem sivi lase.

ZASTAŠUJOČE: Evropa je obsojena! Iz krize, po krizi …

Za razliko od splošnega prepričanja, strokovnjaki pri prihodnji oskrbi s hrano ne vidijo največjega problema zgolj v številu novih »lačnih ust«, ki jih bo potrebno nahraniti, ampak predvsem v spremembah prehranjevalnih navad tamkajšnjega prebivalstva.

V najmanj razvitih delih sveta ljudje namreč največjo količino kalorij (60-80 odstotkov) zaužijejo v obliki osnovnih žit, kot sta riž in pšenica, medtem ko je odstotek kalorij pridobljenih z uživanjem mesa in mesnih proizvodov skorajda zanemarljiv (v povprečju zaužijejo5-15 kg mesa na leto). Ravno nasprotno razmerje velja za industrijsko najbolj razvite države, kot sta na primer ZDA in Nemčija. Tu povprečen državljan letno zaužije več kot 100 kilogramov mesnih proizvodov.

Kljub verskim in kulturnim razlikam v prehranjevalnih navadah teh dveh skupin držav pa lahko pričakujemo, da se bodo z rastjo razpoložljivih dohodkov posledično spremenile tudi prehranjevalne navade prebivalcev držav v razvoju.

Obroki bodo postali bolj raznovrstni, z rastjo dohodkov pa se bo povečala tudi poraba mesa, sveže zelenjave in tudi alkohola. Težava nastopi, ker tovrstna hranila zahtevajo bistveno več resursov, kar vodi do višjih proizvodnih stroškov in posledično do višjih cen na trgovinskih policah. Zakaj? Razmerje med pridelavo mesa in za krmo potrebnih žit ni linearno.

Se pravi, da za en kilogram mesa potrebujemo več kilogramov krme. To pomeni, da se z rastjo zaužitja mesa multiplikativno povečuje poraba žit. Tako so proizvajalci primorani,  z implementacijo koncepta intenzivnejšega poljedelstva, pridelati večje količine pridelkov na vedno manjših obdelovalnih površinah.

Z mehanizacijo procesov, uporabo pesticidov, herbicidov, gnojil, kolobarjenjem itd. se je tako v zadnjih desetletjih močno dvignila donosnost posameznega hektarja obdelovalne površine (še v šestdesetih letih smo s hektarjem zemlje nahranili manj kot tri ljudi, danes pa na enaki površini pridelamo dovolj hrane, da zadostimo potrebam več kot petim posameznikom).

Zaradi zgoraj naštetih dejavnikov, bomo morali najverjetneje v prihodnje tudi pri nas seči vedno globlje v žep pri obisku trgovine. Lahko pa v tem trendu vidimo tudi naložbeno priložnost in del razpoložljivih sredstev investiramo v sektorje, ki so tem trendom najbolj izpostavljeni (prehrambna podjetja, proizvajalci semen, gnojil in škropiv, ter nenazadnje trgovci), in s tem poskrbimo, da nas prihodnji dvigi cen v trgovinah pustijo manj ravnodušne.

Avtor: Sašo Šmigić, upravitelj, KD Skladi

Vir: Kd- skladi.si 

Da bi videli, kje se trenutno nahaja in kaj nam ta skok sploh predstavlja, si oglejmo današnji graf, ki prikazuje 111-letno zgodovino Dow-a.

Vidimo, da je Dow v zadnjih 111 letih imel kar 28- krat skokovito rast v obdobju po finančni krizi- v povprečju enkrat na štiri leta.

Večina skokov je povzročila 30% – 150% rast in je trajala od 200- 800 trgovalnih dni (9, 5 mesecev do 3,2 leta). To nam grafično prikazuje moder kvadrat.

Se v 2012 lahko nadejamo super donosov?

Trenutni skok je bil vseeno podpovrečen (krogec levo spodaj, označen s puščico). Ali to pomeni, da se bo naskok na nove rekorde v prihajajočih mesecih nadaljeval?

Slovenski ekonomisti pričakujejo, da bodo finančni ministri nov paket pomoči Grčiji podprli. Predvsem iz strahu, da bi se v primeru nenadzorovanega grškega bankrota, kriza močno razširila še na kakšno drugo šibko evropsko državo.

Zagotovila, da bo pošiljanje denarja v Grčijo zares delovalo, pač ni. Kvečjemu je najbrž res težko trditi, da se bodo Grki po toliko letih čaščenja vprašljivega finančnega poslovanja države, kar naenkrat poboljšali. Upiranje vsakršnim reformam pravzaprav kaže, da si tega niti ne želijo.

V idealnem scenariju bi še najraje evropski denar in stare razmere v državi. In ker je doslej veljajo, da je Grčija tiktakajoča bomba, ki lahko s seboj na dno potegne še koga, so Atene pozicijo, v kateri je veljajo, da bo prestrašena Evropa zagotovo priskočila na pomoč, dokaj dobro izkoriščale v pogajanjih z unijo.

Vlagatelji ne glejte Grčije, glejte bilance podjetij!

Mnogi pravijo, da Grki enostavno izsiljujejo pomoč, pri tem pa pozabljajo, da bi v primeru nenadzorovanega in hitrega bankrota, država ostala daleč stran od finančnih trgov, zaprlo bi se kreditiranje države, realnost, v kateri bi se država čez noč znašla brez denarja, pa bi Grke zadela bolj brutalno kot kateri koli varčevalni ukrepi, ki jih njihovi politiki sprejemajo zdaj.

Znotraj Evropske unije so zato vse glasnejša mnenja, da je morda čas, da se neposlušni Grki lekcije naučijo na trd način, saj so mnogo prijaznih opozoril doslej preslišali. Luksemburški finančni minister Luc Frieden je glasno povedal, da se bodo Grki, če ne bodo pristali na vse pogoje, kar sami izpisali iz evroobmočja. ‘Grški bankrot bi na območje evra zdaj vplival veliko manj, kot če bi se to zgodilo pred enim letom.’

Ali drugače – obdobje tega enega leta je bilo dovolj dolgo, da so se vzpostavili varnostni mehanizmi, ki bi preprečili, da bi grški bankrot preveč prizadel ostale članice. Nekateri celo menijo, da je prav kupovanje časa bila vseskozi strategija dvojca Merkel – Sarkozy v zvezi z Grčijo.

V zadnjem letu so se tako države dogovorile o formiranju reševalnih skladov EFSF in ESM. Tržišča in banke so se prilagodile in kapitalizirale s pomočjo ECB, ki je končno našla način, kako zaobiti določila Lizbonske pogodbe pri kupovanju državnega dolga, celo Bundesbanka se je naučila sprejemati ECBjevo novo vlogo v stabilizaciji.

Politiki kot je Friedan v takšnih razmerah vidijo priložnost, da se Grčija poslovi iz evrskega območja. Pravzaprav je prepričan, da bi ponovna uvedba grške drahme tamkajšnjemu gospodarstvu koristila celo bolj kot sprejemanje ostrih varčevalnih ukrepov. Za območje evra pa tudi ne bi bilo slabo, če bi se znebilo države, kjer bolj kot zakoni in dogovori evropskega reda, vladajo politične elite.

Grška vlada le sprejela nove varčevalne ukrepe

Večina namreč še ni pozabila, da so Grki leta prirejali poročila o finančnem stanju države in tako vsaj na papirju izpolnjevali vse pogoje – od tistih za vstop v Evropsko unijo, do tistih, po katerih so dobivali poceni posojila. Ko se je leta 2009 kar naenkrat izkazalo, da proračunski primanjkljaj ni 6%, ampak 15,4% BDP, pa je bilo naenkrat konec evro območja kot ga je večina poznala.

A je takrat že sama omemba bankrota z močnimi sunki pretresala trge. Evropa je zato hitela na pomoč, na drugi strani pa se je o reformah le govorilo, protestiralo seje proti njim, izvajale pa se niso. Kaj si o njim mislijo tudi grški politiki, je bilo zelo jasno, ko je varčevanje pred dobrim tednom sprejemal tudi parlament, a je večina Grških politikov namesto razprave v dvorani, spremljala prenos košarkarske tekme v avli.

Grki so tako še naprej prepričani, da jim zlobna Evropa vsiljuje svoje mnenje.  Georgios Karatzaferis, predsednik stranke LAOS pravi, da Evropa trpi pod zahtevami Nemčije, ki Grčijo in ostale države sili k brzdanju zapravljanja, kopico drugih držav pa je obtožil, da so samo poslušni nemški sateliti.

Večina Evrope se zato vse bolj strinja, da Grčija tudi zaradi neresnosti postaja pretežko breme. Vprašanje je le, ali smo že na točki, ko bo nekdo Grkom odločno povedal, da je bilo dovolj, ali pa bodo danes dobili naslednjih 130 milijard evrov. In medtem, ko bo padala odločitev, bodo v Atenah spet stavkali. Ne proti denarju, ampak proti glavnemu pogoju zanj – varčevanju.

Kot je te dni poročal japonski časnik Nikkei, ki ga je povzela francoska tiskovna agencija AFP, ameriški vlagatelji povečujejo obseg naložb v obveznice japonskih bank.

Različni skladi največjega svetovnega gospodarstva namreč želijo razpršiti svoje naložbe oz. zmanjšati obseg naložb v dolžniške vrednostne papirje evropskih bank.

Katastrofe bodo gospodarstvo letos stale 270 milijard evrov

Izpostavljenost ameriških skladov bankam držav z evrom se je tako konec lanskega leta zmanjšala na 9,9 odstotka. Še leta 2009 so naložbe skladov v obveznice bank v območju s skupno evropsko valutno dosegale 30 odstotkov vseh njihovih naložb.

Medtem ko se evropske finančne institucije soočajo s težavami pri izposojanju v dolarjih, saj so se pogoji za najemanje takšnih kreditov močno zaostrili, japonske banke tako beležijo prav nasproten trend.

GRAF: EU v sliki in na pregleden način!

Creightonova je izjavila, da bi ECB morala postati bolj aktivna. Po sestanku s francoskim  kolegom za evropska vprašanja Jeanom Leonettijem je za Reuters povedala, da Irka deli mnenje Francije, ki vse bolj pritiskajo na ECB, da ta stori več za reševanje krize v evro območju.

‘Idealno bi bilo, če bi Evropska centralna banka javno in jasno povedala, da je pripravljena storiti vse kar bo potrebno za ohranitev skupne valute.

To bi bila skrajna meja. Sicer je najbrž še nismo dosegli, a mislim, da se bomo tak znašli kaj kmalu.

Jasna podpora ECB in njen jasen namen, da bo pri reševanju krize pomagala, bi bil dober signal, da nam bo uspelo,‘ je še dodala. Dosedanji ukrepi namreč niso uspeli pomiriti finančnih trgov.

Z njo se sicer strinjajo tudi mnogi analitiku, ki poudarjajo, da bi se morala ECB obnašati bolj po vzoru ameriške centralne banke Fed in tako v velikih količinah kupovati obveznice držav evrskega območja ali pa izdati skupno obveznico.