Finančni trgi

Prispevki

 Breaking News

Ameriška centralna banka se je nenapovedano odločila za znižanje obrestnih mer

Ameriška centralna banka se je nenapovedano odločila za znižanje obrestnih mer
March 04
07:48 2020

Ameriška centralna banka (FED) se je, kot odgovor na vse večje pomisleke o gospodarskem vplivu koronavirusa odločila za znižanje obrestnih mer. FED je tako svojo referenčno obrestno mero znižala za 50 bazičnih točk, na razpon med 1 in 1,25 odstotka.

Nujni ukrep je prišel potem, ko se je skupina finančnih ministrov držav članic G7 v torek zavezala k ukrepanju. Poteza poleg tega sledi opozorilom, da bi lahko upočasnitev zaradi izbruha virusa države vodila v recesijo.

Predsednik centralne banke Jerome Powell je medtem dejal, da ostaja ameriško gospodarstvo še naprej močno, vseeno pa je težko napovedati "obseg in vztrajnost" učinkov širjenja virusa.

"Virus in ukrepi, ki jih bomo sprejeli za njegovo zaustavitev, bodo zagotovo vplivali na gospodarske aktivnosti, tako doma, kot v tujini," je dejal na tiskovni konferenci v Washingtonu. "Ne slepimo se, da imamo vse odgovore. Vseeno pa verjamemo, da bo naše delovanje znatno pomagalo gospodarstvu."

Globalni indeksi so včeraj zabeležili silovit odboj navzgor

Zadnjič, ko se je Banka odločila za znižanje obrestnih mer na nujnem sestanku je bilo med svetovno finančno krizo leta 2008.

Soglasna odločitev je "dramatični obrat glede na prejšnji teden", ko se je zdela večina članov odbora banke samozavestnih, da zgodovinsko gledano nizkih obrestnih mer ne bo treba dodatno nižati, je dejal Paul Ashworth iz družbe Capital Economics.

"Ker so finančni trgi nemirni in se povečuje možnost za razvoj pandemije koronavirusa, je sprememba razmišljanja FED-a razumljiva," je dejal.

Predsednik banke Jerome Powell je dejal, da bo znižanje obrestne mere pomagalo okrepiti zaupanje potrošnikov in podjetij in ohraniti pretok denarja. Številni analitiki so sicer v zadnjih dneh dejali, da pričakujejo pomoč centralne banke.

Vseeno pa je trgovalec Peter Tuchman iz družbe Quattro Securities dejal, da ne misli, da bodo trgi to potezo pozdravili. "To delajo za podporo trgom, a to lahko ima nasproten učinek in ljudi prestraši, saj lahko mislijo, da je gospodarstvo v slabšem stanju kot so mislili," je dejal. "Če to kroglo tako hitro in besno, nam potem ne bo ostalo veliko streliva," je še dodal.

Včeraj sta se za enak ukrep odločili tudi centralni banki Avstralije in Malezije, medtem ko so se finančni ministri skupine držav G7 zavezali, da bodo uporabili "vsa ustrezna politična orodja" za reševanje gospodarskega vpliva izbruha koronavirusa.

Skupina velikih gospodarstev je v skupni izjavi dejala, da spremljajo izbruh in so pripravljeni na uvedbo "fiskalnih ukrepov".

V ponedeljek je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj opozorila, da bi lahko svetovno gospodarstvo zaradi izbruha virusa letos beležilo najpočasnejšo rast po letu 2009. Organizacija je tako za leto 2020 namesto 2,9 odstotne rasti napovedala 2,4 odstotno rast, pri čemer pa so dodali, da bi intenzivnejši izbruh virusa lahko prepolovil rast in mnoge države poslal v recesijo.

Zaskrbljenost glede rasti je prejšnji teden poskrbela za velike padce na glavnih delniških trgih, vseeno pa so delnice v ponedeljek zaradi znamenj, da bodo vlade in centralne banke sodelovale pri reševanju gospodarskih učinkov virusa močno pridobile na vrednosti.

V torek je sledila kratka rast predenj so delnice spet padle v negativno območje.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem predsednika FED že večkrat pozval naj zniža obrestne mere, po zadnji odločitvi banke za tak korak pa je dejal, da bi moral biti rez še večji. "Končno je čas, da FED pokaže vodstvene sposobnosti. "Več olajševalnih ukrepov in znižanje obrestnih mer!", je zapisal na tviterju.

Powell je medtem zanikal, da bi na banko vplivali politični razlogi. Kljub temu je pustil odprta vrata za dodatna znižanja.

About Author

Furlan Klemen

Furlan Klemen

je izkušen borzni trgovalec z več kot desetletnimi izkušnjami, specializiran za trgovanje makroekonomskih dogodkov na terminskih borzah. Trgovalni račun podjetja Finančni Trgi d.o.o. se lahko pohvali z izjemnim Sharpe ratio-m, ki je 3 (letni donos glede na volatilnost). Po kriteriju Sharpe ratio je Klemen Furlan eden uspešnejših trgovalcev na Chicaški terminski borzi. Poleg borznega trgovanja je tudi direktor podjetja Finančni Trgi d.o.o. in predsednik Društva finančnikov Slovenije (DFS).

Related Articles