Finančni trgi

Prispevki

 Breaking News

Bi se lahko kriza v Turčiji in Argentini razširila v Azijo?

Bi se lahko kriza v Turčiji in Argentini razširila v Azijo?
September 07
07:21 2018

Gospodarska kriza v Turčiji in Argentini je privedla do govora o "okužbi" - nevarnosti, da bi se finančne težave v eni državi prelile tudi v druge. Turčija se tako v zadnjem času sooča s težavami zaradi padajoče vrednosti domače valute in poslabšanja odnosov z ZDA.

Spiralna kriza v Argentini, pa je tamkajšnjo vlado spodbudila k napovedi varčevalnih ukrepov in prošnji Mednarodnemu denarnemu skladu, naj jim predčasno odda posojilo v višini 50 milijard dolarjev. Oster padec vrednosti turške lire in argentinskega pesa je povzročil strah, da bodo zgledu kmalu sledile tudi valute v Južni Afriki in Rusiji.

V Aziji sta indijska in indonezijska rupija že utrpeli udarec. Bi moralo dogajanje zato skrbeti vsa azijska gospodarstva?

Argentina ob padajoči vrednosti pesa močno dviga obrestne mere

Gre za proces v katerem gospodarske težave v eni državi spodbudijo vlagatelje k prodaji tamkajšnjih sredstev in umiku iz gospodarstev s podobnimi tveganji. V današnjem prekomerno globaliziranem svetu se kriza nastala v eni državi tako hitro razširi še na druge prek trgovinskih povezav in posojil iz strani bank.

Kako se lahko težave razširijo?

Trgovina je najbolj očiten način kako lahko težave v eni državi vplivajo na drugo. Ko začne gospodarstvo pešati, podjetja ponavadi začnejo zmanjševati proizvodnjo in odpuščati zaposlene. Rezultat tega je, da imajo potrošniki manj denarja za porabo, vključno z uvozom. To je slaba novica za globalna podjetja, ki v državo veliko izvažajo.

Če kriza povzroči oslabitev valute v državi, se dvignejo stroški uvoza, kar še dodatno škoduje povpraševanju. A to zaenkrat ni težava saj ima Azija zelo malo trgovinskih povezav z Argentino in Turčijo.

Rajiv Biswas iz družbe IHS Markit pravi, da je trgovinska izmenjava z Turčijo zelo malo verjeten vir okužbe za Azijo, saj se regija za svoj izvoz mnogo bolj opira na velika gospodarstva kot je Kitajska, EU in ZDA.

"Večja skrb za azijske države bi bila, če turška gospodarska kriza povzroči okužbo na valutnih in lastniških trgih držav v razvoju, kar bi lahko potencialno sprožilo precejšnje odlive kapitala," je dejal.

Zakaj trpijo drugi nastajajoči trgi?

Izraz "nastajajoči trgi" se nanaša na države v razvoju v Afriki, Latinski Ameriki ali Aziji, medtem ko imajo velika gospodarstva, kot so ZDA in Japonska višji življenjski standard in bolj razvite finančne trge.

Med ekonomsko krizo vlagatelji ponavadi najprej prodajo bolj tvegana sredstva, kot so valutne zaloge ali delnice na trgih v razvoju in obdržijo bolj varne naložbe, kot so ameriški dolar ali obveznice izdane iz strani glavnih svetovnih gospodarstev.

Julian Evans-Pritchard iz družbe Capital Economics tako pravi, da so najbolj ogrožene države, ki se za poganjanje svojega gospodarstva zanašajo na denar iz tujine in imajo velike prilive tujega denarja na svoje borze in obveznice.

Zakaj sta prizadeti Indija in Indonezija?

Tako Indija, kot Indonezija se močno zanašata na priliv tujega kapitala, zaradi česar so največji udarec utrpele prav njihove valute. Indija, ki je neto uvoznik nafte, je zaradi višjih cen nafte za uvoz porabila precej več, to pa je povečalo primanjkljaj tekočega računa. Država s takšnim primanjkljajem se moral za financiranje porabe in naložb tako zanašati na prilive tujega denarja.

Na drugi strani ima Indonezija nizke devizne rezerve in visoko raven tujega lastništva na lokalnih trgih kapitala in obveznic. To pa jo dela še posebej občutljivo na umik kapitala tujih vlagateljev.

Kaj pa bančna izpostavljenost?

Drug način okužbe je, ko si banke v eni državi lastijo premoženje v drugi, ki je zašla v težave. Gospodarski problemi pa lahko povzročijo padec vrednosti teh sredstev. Ko se to zgodi, vlagatelje skrbi kako se bo banka spopadla z padajočo vrednostjo sredstev in kako bo to vplivalo na njihovo sposobnost dajanja posojil potrošnikom in drugim posojilodajalcem.

Takšne skrbi so nedavno škodovale vrednostim delnic evropskih bank, pri čemer so vlagatelji zaskrbljeni glede tega koliko turških sredstev imajo le te v lasti.

Časopis Financial Times je tako poročal, da je krilo Evropske centralne banke zaskrbljeno zaradi izpostavljenosti nekaterih največjih evropskih posojilodajalcev Turčiji. Poročilo tako omenja, da imajo tako španska BBVA, italijanska UniCredit kot francoska BNP Paribas, preej veliko izpostavljenost v Turčiji.

Najbolj so po podatkih družbe IHS Markit v Turčiji izpostavljene španske banke. Tako imajo v lasti za 81 milijard evrov turškega premoženja, medtem ko ima francoske banke v lasti 35 milijard evrov turških sredstev.

Vseeno gre po besedah družbe za omejeno izpostavljenost. "V veliki sliki bančnih sektorjev azijskih držav to ne bo resen negativen dejavnik v njihovih obetih," so dejali pri družbi.

About Author

Furlan Klemen

Furlan Klemen

je izkušen borzni trgovalec z več kot desetletnimi izkušnjami, specializiran za trgovanje makroekonomskih dogodkov na terminskih borzah. Trgovalni račun podjetja Finančni Trgi d.o.o. se lahko pohvali z izjemnim Sharpe ratio-m, ki je 3 (letni donos glede na volatilnost). Po kriteriju Sharpe ratio je Klemen Furlan eden uspešnejših trgovalcev na Chicaški terminski borzi. Poleg borznega trgovanja je tudi direktor podjetja Finančni Trgi d.o.o. in predsednik Društva finančnikov Slovenije (DFS).

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce