Finančni trgi

Prispevki

Kaj dogaja na ljubljanski borzi?

Kaj dogaja na ljubljanski borzi?
November 29
10:22 2013

V znamenju davkov in politike. V Sloveniji so zadnji tedni v znamenju bodočega davka na nepremičnine, obiska delegacije IMF pri nas, vladinih ukrepov za stabilizacijo bančnega sektorja in gospodarstva, kampanje za boj proti sivi ekonomiji ( na to nas opozarjajo velikanski plakati ob vseh večjih slovenskih cestah) ter vnovičnih protestov nezadovoljnih državljanov.

V ozadju pri nas pa so tisti o katerih bi se moralo govoriti in pisati največ, to so slovenska podjetja, ki naj bi bila in morajo biti gonilo preporoda slovenskega gospodarstva. Svet se je v zadnjih mesecih največ ukvarjal s sporom med ameriškimi demokrati in republikanci, ki je vplival na vsa globalne kapitalske trge, volitvami v Nemčiji, optimističnimi napovedmi kitajske gospodarske rasti, prvimi znaki morebitnega okrevanja na rastočih trgih in japonskimi ukrepi za gospodarsko rast in zmanjševanje stopnje zadolževanja Japonske.

Svetovni borzni indeksi so dosegali v letošnjem letu rekordne ravni, S&P 500 je zabeležil v letu 2013 26,39 % rast, njegova evropska različica, nemški DAX pa rast v višini 18,52 %.

Podatki o BDP še vedno niso spodbudni. Upoštevajoč rast slovenskega BDP-ja ima Slovenija pred sabo še zelo dolgo pot gospodarskega okrevanja ter izhoda iz recesije, v katero smo zdrsnili. Bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju 2013 v primerjavi z drugim četrtletjem 2012 zmanjšal za 1,7 odstotka. Skupaj se je v prvi polovici leta 2013 zmanjšal za 3,2 odstotka.

Slovenija je nazadnje imela pozitivno rast bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju 2011, od takrat smo zabeležili le padec bruto domačega proizvoda. Kako pa je bilo drugod po svetu? BDP ZDA je v zadnjem letošnjem kvartalu zrasel za 1,60 % letno, italijanski BDP pa je v letu 2013 padel za 2 % in je tako kot slovenski bruto domači proizvod zadnjih nekaj kvartalov negativen.

BDP Velike Britanije je v zadnjem kvartalu zrasel za 1,50 %, kar je skladno z rastjo njihovega BDP zadnjih nekaj kvartalov. Napovedana rast BDP Velike Britanije v letu 2014 je 1,81 % na letni ravni. BDP Nemčije je v zadnjem kvartalu zrasel za 0,9 % in je tako v obdobju od prvega do drugega kvartala leta 2013 zabeležil 2,5 % rast, medtem, ko so napovedi ta leto 2014 okoli 2 % na letni ravni.

Letna stopnja rasti finskega BDP je tudi v drugem četrtletju 2013 upadla, in sicer za 1,2 %. Tako kot Finska je tudi Belgija po rasti BDP še vedno v recesiji. Letna stopnja rasti avstralskega BDP se je ustavila na 2,6 %. Slabše kot lani se je odrezala Švedska: drugi kvartal leta 2013 je sklenila s 0,1 odstotno rastjo. Tudi stopnja rast BDP evroobmočja je bila v prvem kvartalu 2013 negativna, rast BDP je padla za 0,6 odstotka.

Gospodarska rast naj bi se v prihajajočem letu okrepila in za pričakovati je nove rekordne ravni svetovnih indeksov, vseeno pa so analitiki pri ocenah gospodarske rasti in okrevanja celotnega svetovnega gospodarstva zelo previdni in nič ne kaže, da bi zašli v pretirano evforijo. Pričakovati je stabilizacijo evroobmočja, nadaljnjo rast ameriškega gospodarstva in postopno okrevanje rastočih trgov.

Slovenija bogatejša od južnih, revnejša od severnih sosed

Prodaja podjetij še v zraku. Letošnje borzno leto je bilo v znamenju govoric in morebitnih nakupov največjih slovenskih podjetij, ki so delno ali v celoti v lasti slovenske države. Tudi v letošnjem letu je bilo največ povpraševanja in posla z delnico novomeške Krke, ki se je na dan 29.10 2013 ustavila na 56 € za delnico.

Krka je letošnje leto odprla s tečajem 51 € na delnico, kar pomeni, da je v slabem letu dni pridobila na vrednosti svoje delnice 9,80 %. Krka je v prvem polletju 2013 dosegla prodajo v višini 587,4 milijona EUR in ustvarila za 93,2 milijona EUR dobička , kar je za 13 % več v primerjavi z lanskim letom. Luka Koper je po petih letih delničarjem ponovno podelila dividende.

Tako bodo delničarji dobili dividendo v višini 0,17 evra, kar predstavlja skoraj 2-odstotno dividendno donosnost. Če bo Luka Koper letos dosegla 13,3 milijona evrov čistega dobička, bi bilo lahko izplačilo v prihodnjem letu še večje. Poslovanje v prvem letošnjem četrtletju je bilo tako po dobičku kot po EBITDA boljše od načrtovanega. Delnico podjetja so največ kupovali tuji vlagatelji, ki so povečali svoj lastniški delež v podjetju.

Na drugi strani so bili slovenski vzajemni skladi med najbolj aktivnimi prodajalci delnice Luke. Delnica Telekoma je prav tako zabeležila pozitivno rast v letošnjem letu v višini 14,08 %. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je dobiček iz poslovanja Skupine Telekom Slovenije dosegel 41,4 milijona EUR, kar je na ravni doseženega v enakem obdobju lani. Delež EBITDA v čistih prihodkih od prodaje dosega 33-odstotni delež.

Neto finančni dolg Skupine Telekom Slovenije na dan 30. 6. 2013 znaša 341,6 milijona EUR, kar je za 4,4 milijona EUR manj od stanja na zadnji dan leta 2012. Čisti poslovni izid Zavarovalnice Triglav, je bil v prvem polletju letošnjega leta 37,5 milijona evrov, kar je za kar 50 odstotkov več v kot v enakem lanskem obdobju. Tečaj delnice podjetja je v letošnjem letu pridobil 12,12 odstotka na vrednosti tečaja, ta se je na dan 29.10 . 2013 ustavil na 18,50 € na delnico.

Edino slovensko podjetje, ki je trenutno v fazi prodaje in to hrvaškemu Agrokorju, ljubljanski Mercator je v prvem polletju 2013 sicer ustvaril za 1,4 milijarde € prihodkov, kar je je dober odstotek več kot v prvem polletju lanskega leta, a se je dobiček poslovanja glede na leto poprej znižal in ustavil na dobrih 24 milijonih €, medtem, ko je družba v prvi polovici letošnjega leta ustvarila negativni čisti dobiček v višini 16,5 milijonov €.

Razlog temu naj bi bile, tako pravijo v podjetju, predvsem negativne tečajne razlike. Vse to in še prodaja podjetja, ki je v zraku, je vplivalo na tečaj delnice Mercatorja, ki je v letošnjem letu zabeležila 30,70 odstotno rast in je padla celo pod vrednost 80 € na delnico.

Spremembe na čelu ameriške centralne banke. Zadnje mesece letošnjega leta je obeležila ameriška politična kriza, ki se je razpletla po pričakovanjih z zvišanjem stopnje ameriškega zadolževanja, vseeno pa je le prinesla eno spremembo. Najvplivnejšo ter najmočnejšo centralno banko na svetu bo v prihodnje vodila ženska roka.

Bomo videli, kaj bo to pomenila za ameriško monetarno in fiskalno politiko. Svet bo vsekakor pozorno gledal čez lužo, kar dela ves čas.

Avtor: Aleksander Djuratović, dipl.ekon.

Vir: Finančna hiša.si

About Author

Tuji mediji

Tuji mediji

Zanimivi prispevki drugih medijev v Sloveniji.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce