Finančni trgi

Prispevki

Kakšno je stanje na finančnih trgih?

Kakšno je stanje na finančnih trgih?
August 28
06:46 2013

Delniški tečaji so v začetku leta 2013 ohranili stanje na borzi iz prejšnjega leta in nadaljevali delniški vzpon. Vzrok za rast tečajev je bila poplava likvidnosti centralnih bank najmočnejših in najvplivnejših držav. Ob vsem temu ni čudno, da je bilo na borzah od sredine maja naprej čutiti nervozo, potem ko je šef ameriške centralne banke (FED) želel trgu počasi odvzeti likvidnost.

Pri FED bodo namreč, vsaj tako napovedujejo vodilni te banke, v letu 2014 prenehali tiskati dolarje oz. postopoma do 2016 leta pričeli z zmanjševanjem odkupov obveznic na sekundarnem trgu in s tem zmanjševali likvidnost. Z odkupovanjem obveznic je FED držal obrestne mere na rekordno nizkih ravneh, je odziv vlagateljev na napoved pričakovan.

Obrestne mere ameriških obveznic so v zadnjih dveh mesecih zrasle na 2,6 odstotka. Na kapitalskih trgih je tak premik v tako kratkem času ogromen in vsi trgi čutijo popotresne trge.

V Evropi so ekonomistom največ preglavic povzročale volitve v Italiji,bančna kriza na Cipru, negotovost glede reševanja prezadolženosti francoskega gospodarstva in večni boj z dvigom konkurenčnosti perifernih držav Evrope. Svoje je k temu pristavila tudi evropska centralna banka, ki je znižala napovedi gospodarske rasti za leto 2014.

V svetu smo zasledili beg vlagateljev s trgov v razvoju, k čemur so dodatno prispevali protesti v Turčiji in Braziliji. Kljub temu pa se gospodarska slika v teh državah s skoraj 4 milijardami potrošnikov ni bistveno spremenila, saj imajo le-ti še vedno enake potrebe kot prebivalci Evrope in ZDA. Te potrebe bodo tudi v prihodnosti zadovoljevale podjetja, ki s prodajo trgom v razvoju rastejo. Pričakovano prihodnjo rast omenjenih trgov bo najbolj dobičkonosna za preudarne in potrpežljive vlagatelji, ki niso čredno zapustili omenjenih trgov.

‘Najprej zapaničari, potem sprašuj, zakaj je prišlo do padcev …’

V deželi vzhajajočega sonca se je novi japonski premier odločil spodbuditi gospodarstvo s pomočjo tiskanja bankovcev. To naj bi državo potegnilo iz deflacije (z ukrepom je načrtovana 2 % ciljna inflacija) in gospodarskega dna. Samo tiskanja večje količine denarja je bilo dovolj, da je sledila devalvacija jena brez primere, kar je poživilo japonsko izvozno industrijo in zvišalo ceno japonskih delnic. Le-te so naložbenikom, ki so investirali v japonske delnice prinesle dobiček, a le če so zavarovali svoje vložke proti devalvaciji japonskega jena proti trem glavnim valutam (USD, GBP in EUR). Seveda bosta Evropa in ZDA morala budno spremljati te spremembe na Japonskem in ustrezno reagirati, ker imajo tamkajšnje spremembe vpliv na razvita in razvijajoča se gospodarstva.

Velik izziv v prihodnosti bo tudi gospodarska rast Kitajske, katere napovedna počasnejša gospodarska rast seje nemir med vlagatelji in ekonomisti. Kljub temu država razpolaga z visokimi deviznimi rezervami in ima s tem potencial, da prestreže morebitni negativni razvoj.

Ob vsem naštetem nas vsekakor čaka zanimiva druga polovica leta (zmanjševanje odkupa obveznic s strani FED, sirijska in egiptovska kriza, japonska ohlapna monetarna politika, strukturne reforme v Evropi, reformacija kitajskega gospodarstva, borba indijskega gospodarstva z inflacijo in devalvacijo rupije,..) kar se tiče dogajanja na svetovnih trgih. Zanimivo je, da kljub nedavnim majskim korekcijam na trgih prevladuje zdrav optimizem, za razliko do prejšnjih let, ko so vlagatelji padli v pretirano evforijo zaradi zadnja leta rekordne rasti trgov.

Avtor: Aleksander Djuratović, Finančna hiša

 

About Author

Miha Furlan

Miha Furlan

je diplomirani manager in dolgoletni sodelavec Finančnih Trgov, dober poznavalec finančnega sveta in avtomobilizma. Je tudi član Društva Finančnikov Slovenije.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce