Finančni trgi

Prispevki

Majavi drugi steber

Majavi drugi steber
July 10
06:55 2014

Ko sem pred trinajstimi leti prvikrat pisal o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji (PDPZ), sem se obregnil ob neverjetno optimistične napovedi donosov, ki so jih tedaj oblju­bljali prihodnji izvajalci PDPZ oziroma drugega pokojninskega stebra. Kdor je tedanjim obljubam ver­jel, je danes razočaran. Tedaj – to so bili časi tolarja, revalorizacije in temeljne obrestne mere — so ponudniki napovedovali od pet pa vse do 10,71 odstotkov realne donosnosti letno, pri čemer je povpre­čje napovedi znašalo 6,6 odstotka.

Dejansko dosežene (nominalne) povprečne letne donosnosti za obdobje zadnjih petih koledarskih let so bistveno nižje. Gibljejo se od 1,9 (Banka Koper) do 4,6 odstotka (Modra zavarovalnica) – povprečje vseh ponudnikov pa znaša 3,1 odstotka. Povprečna rast cen življenjskih potrebščin v istem obdobju je znašala 1,8 odstotka letno. Ko odštejemo še vstopno pro­vizijo, ki si jo od vsakega vplačila obračuna izvajalec, je bila dejanska realna donosnost na vplačana sredstva zavarovancev le okoli enega odstotka.

Glavni razlog za to je obvezna zajamčena donosnost, ki jo morajo zagotavljati izvajalci. Oziroma natančneje: izvajalci nočejo izkoriščati manevrskega prostora, ki jim ga zakonodaja vseeno dopušča, zaradi tveganja, da bi morali z lastnim denarjem pokrivati more­bitni nezadostni rezultat iz naložb.

Lahko rečemo, da je drugi steber zaživel (vsaj v kolektivni razli­čici), saj je enajst ponudnikov nanovačilo okoli 300.000 zavaro­vancev, še dodatnih 200.000 pa jih je bilo kar »samodejno« vključenih v zaprti sklad javnih uslužbencev. Toda ali so uresni­čeni cilji, ki so bili zastavljeni ob njegovi uvedbi? Prvič, ali bodo zavarovanci drugega stebra zares imeli opazno višjo pokojnino in, drugič, ali je PDPZ agregatno gledano za celotno državo plus ali minus?

Več zob = več denarja?

Začnimo s prvim vprašanjem in postavimo številke v perspektivo. Vsi upravljavci pokojninskih načrtov skupno obračajo 1,8 milijarde sredstev ali 3600 evrov na posameznega zavarovanca. To ni dovolj za omembe vreden dodatek k pokojnini. Ob upokojitvi bi namreč 63-letni moški na računu moral imeti 10.000 evrov, 61-letna ženska pa še malo več, da bi iz te glavnice lahko dobivala doživljenjsko rento okoli 50 evrov mesečno. Vplačila v drugi steber so prenizka, tudi zaradi nezavidljivih donosov (to doka­zuje tudi nezanimanje za individualno pokojninsko zavarovanje).

Drugič, vpliv na javne blagajne. Država spodbuja PDPZ z olajšavami za davke in prispevke. Zaradi tega je priliv v javnofinančne blagajne nižji kot bi bil sicer. Obenem pa mora državni proračun vsako leto pre­nesti milijardo in pol v pokojninsko blagajno (prvi steber), da se lahko izplačajo pokojnine sedanjim upokojencem. In od kod pride denar v proračun?

V precejšnji meri je izposojen na mednarodnih finanč­nih trgih: letošnje neto zadolževanje proračuna je ocenjeno na 1,6 milijarde evrov.

Po analizi Bineta Kordeža država za skupni dolg plačuje — upoštevaje različne obstoječe izdaje državnih obveznic — okoli štiri odstotne obresti. Kakšen smisel ima torej plemenitenje (davčno razbremenjenega) pokojnin­skega premoženja z donosnostjo, nižjo od te? Da izpadle davčne prilive nadomeščamo z dražjim izpo­sojenim denarjem iz tujine?

Po trinajstih letih se tvorci drugega pokojninskega stebra vseeno lahko pohvalijo s tremi učinki. Prvič, z njegovo uvedbo so dopovedali ljudem, da bomo v prihodnje za dostojno pokojnino morali poskrbeti sami. Ob tem ko danes na vsakega upokojenca pride le še 1,38 zavarovanca, je namreč očitno, da prvi steber tega ne bo omogočal. Drugič, v zavarovalnicah in pokojninskih družbah je zaradi PDPZ nastalo nekaj sto dobro plačanih delovnih mest. Tretjič, zavarovalnice in pokojninske družbe so relativno velik kupec državnih obveznic, kar državi vedno pride prav.

Toda pokojninska reforma je vendarle obljubljala precej več.

Avtor: Sandi

Vir: Periskop.si

About Author

Tuji mediji

Tuji mediji

Zanimivi prispevki drugih medijev v Sloveniji.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce