Bo Slovenija naslednja prosila za pomoč?

Slovenija bo morda naslednja država, ki bo morala EU prositi za finančno pomoč, danes v časniku Financial Times piše novinar Wolfgang Münchau.

Kot poudarja, vrh EU minuli teden ni prinesel bistvenih sprememb, saj se za nekatere države ni nič spremenilo. Po njegovem mnenju 500 milijard evrov vreden evropski mehanizem za stabilnost enostavno ni dovolj velik. Vbrizgal bo kapital v španske banke, moral bo refinancirati program za Grčijo, Irsko in Portugalsko. Kmalu se bo moral ukvarjati s Ciprom, in, kdo ve, morda tudi s Slovenijo, piše novinar.

Kdaj bo Slovenija prišla iz recesije?

Ena izmed lekcij iz zgodovine finančnih kriz je, da mora biti orožje dovolj veliko, da bo učinkovito, poudarja Münchau. Sedaj sprejeti instrumenti po njegovem mnenju niso. Evropska centralna banka (ECB) je za reševanje trga vrednostnih papirjev porabila več kot 200 milijard evrov, pa ni delovalo, opozarja.

Po njegovem je pravi zmagovalec nedavnega vrha EU nemška kanclerka Angela Merkel, ki ji je uspelo ohraniti nemške obveznosti nespremenjene. Ob tem se sprašuje, kako lahko nemške obveznosti in politike ECB ostanejo nespremenjene, Italija in Španija pa sta varni, če nista bili varni še teden pred tem.

Najpomembnejši dogodek na vrhu minuli teden pa ni bil dogovor, piše Münchau, temveč izjava Merklove, da obveznic evroobmočja ne bo, dokler bo ona živa. Po njegovem mnenju ta izjava razkriva, da Merklova ne misli resno o politični uniji, o kateri je govorila zadnje tedne. Če ima Merklova prav in če v času njenega življenja ne bo evroobveznic, evroobmočje ne bo preživelo, zaključi novinar.