Finančni trgi

Prispevki

Bruselj s svežnjem za zmanjšanje deleža slabih posojil

Bruselj s svežnjem za zmanjšanje deleža slabih posojil
March 14
09:39 2018

Evropska komisija bo danes predlagala sveženj predlogov za zmanjšanje deleža slabih posojil in s tem tveganj v bančnem sektorju, kar naj bi olajšalo dogovor o tretjem in zadnjem stebru bančne unije - skupnem sistemu jamstev za bančne vloge. Dokončanje bančne unije pa je pogoj za nadaljnje reforme v območju evra.

EU je delež slabih posojil od vrhunca krize že zmanjšala za tretjino. Najbolj sveži podatki za tretje četrtletje v lanskem letu kažejo, da je v povprečju v uniji 4,4 odstotka slabih posojil, medtem ko jih je bilo na vrhuncu krize 6,7 odstotka, je v pogovoru s skupino novinarjev v Bruslju pojasnil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, ki bo danes predstavil sveženj.

Daleč največji delež slabih posojil ima po najnovejših podatkih za tretje četrtletje v lanskem letu Grčija - 46,7 odstotka. Sledi Ciper z 32,1 odstotka, nato Portugalska s 14,6 odstotka, Italija z 12,1 odstotka, Bolgarija z 11,5 odstotka, Irska z 11,2 odstotka ter Hrvaška in Slovenija z 10,8 odstotka.

Slovenski delodajalci glede zaposlovanja v drugem četrtletju zmerno optimistični

Slovenija je delež slabih posojil znatno zmanjšala - od tretjega četrtletja leta 2016 do enakega obdobja lani se je znižal s 14,4 odstotka na 10,8 odstotka, je izpostavil Dombrovskis v odgovoru na vprašanje STA, kako komentira položaj v Sloveniji. Posebnih nasvetov za slovenske oblasti nima, poudarja le, da je današnji sveženj pomemben za vse članice unije.

Na vprašanje, kako pomembno bo vprašanje slabih posojil pri odločanju komisije o primeru privatizacije NLB, je Dombrovskis odgovoril le, da teh dveh vprašanj ne želi povezovati. V primeru NLB gre za odločitev o državni pomoči in določenih zavezah, ki jih je treba uresničiti, je poudaril.

Za nadaljnje zmanjševanje deleža slabih posojil sicer komisija predlaga okrepitev zakonskih varovalnih mehanizmov za kritje izgub, in sicer s spremembami uredbe o kapitalskih zahtevah, ki predvidevajo uvedbo minimalnih rezervacij za zaščito pred slabimi posojili ob razlikovanju med zavarovanimi in nezavarovanimi posojili.

Banke morajo že sedaj zagotoviti rezerve za kritje izgub zaradi slabih posojil. Nova pravila, ki se nanašajo na nova posojila, če postanejo nedonosna, pa naj bi v glavnem spodbudila ukrepanje bank. Rezervacije za zavarovana posojila naj bi banke zagotovile v osmih letih, za nezavarovana pa v dveh letih.

Drugi sklop predlaganega ukrepanja se nanaša na sekundarni trg slabih posojil, pri čemer želi komisija nasloviti vprašanje toka informacij med bankami in potencialnimi kupci slabih posojil na sekundarnem trgu. Evropska bančna agencija Eba naj bi opredelila, katere informacije o slabih posojilih je treba zagotoviti.

Sveženj predlogov vključuje tudi nova pravila o sistemu dovoljenj za kreditne storitve in informacijskem sistemu o kreditnih nakupih, ki naj bi zagotovila informacije o tem, kdaj in komu so dodeljena posojila.

Komisija se osredotoča tudi na krepitev nacionalnih okvirov o insolventnosti, vključno s pripravo sistema ocenjevanja učinkovitosti nacionalnih sistemov. Članice z neučinkovitimi sistemi naj bi dobile v sklopu evropskega semestra priporočila za ukrepanje.

Prav tako komisija predlaga okvir za vzpostavitev nacionalnih družb za upravljanje terjatev bank oziroma slabih bank, in sicer z opisom načinov, kako lahko država vzpostavi nacionalno slabo banko, če to želi. Dombrovskis ob tem poudarja, da gre seveda za prostovoljno odločitev članice in da komisija zgolj ponuja različne možnosti v premislek.

V komisiji so preučili tudi možnost vzpostavitve evropske slabe banke, ki pa po njihovi oceni trenutno ni izvedljiva. Pregon bi namreč ostal v rokah članic, možnosti za uskladitev nacionalnih sistemov o insolventnosti pa trenutno ne vidijo.

Dombrovskis pričakuje, da bo sveženj olajšal pogajanja o tretjem stebru bančne unije - evropskem sistemu jamstva za bančne vloge. Ta je ključen za dokončanje bančne unije, kar je pogoj za nadaljnje reforme v območju evra.

Razprava o evropskem sistemu jamstva za bančne vloge, znanega po okrajšavi Edis, je že leta v slepi ulici. V osnovi gre za vprašanje razmerja med zmanjšanjem in delitvijo tveganj v bančnem sektorju, med odgovornostjo in solidarnostjo.

Nemčija, ki kot najmočnejše gospodarstvo v območju evra v takšnih projektih prevzema največjo odgovornost, mu je doslej nasprotovala z argumentom, da je treba najprej zmanjšati tveganja, šele nato jih bo mogoče deliti.

Na vprašanje STA, ali vidi po oblikovanju nemške vlade politično voljo za preboj glede skupnega sistema jamstva za bančne vloge, Dombrovskis odgovarja, da vidi nekaj možnosti za premike.

Vir: STA

About Author

Furlan Klemen

Furlan Klemen

je izkušen borzni trgovalec z več kot desetletnimi izkušnjami, specializiran za trgovanje makroekonomskih dogodkov na terminskih borzah. Trgovalni račun podjetja Finančni Trgi d.o.o. se lahko pohvali z izjemnim Sharpe ratio-m, ki je 3 (letni donos glede na volatilnost). Po kriteriju Sharpe ratio je Klemen Furlan eden uspešnejših trgovalcev na Chicaški terminski borzi. Poleg borznega trgovanja je tudi direktor podjetja Finančni Trgi d.o.o. in predsednik Društva finančnikov Slovenije (DFS).

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce