Dogovor med Bayerjem in Monsantom naj bi bil dosežen
Dogovor med nemško farmacevtsko in kemično družbo Bayer za prevzem ameriške semenarne Monsanto je po poročanju medijev neizbežen. Prevzem bi sledil več mesecev trajajočim pogovorom, vrednost Monsanta pa naj bi bila ocenjena na 66 milijard dolarjev (58,7 milijarde evrov).
Po poročanju nemških medijev je Bayer svojo ponudbo povišal na 129 dolarjev na delnico, medtem ko je Reuters poročal, da bo posel dokončno potrjen tekom današnjega dneva. Prevzem bi ustvaril največje podjetja za izdelavo pesticidov in semen na svetu. Hkrati bi družba postala vodilna na Evropskem, Azijskem in Ameriškem tržišču.
Tudi Bayerjeva kmetijska dejavnost izdeluje svoja semena, kot tudi kemikalije za boj proti plevelom in žuželkam, vseeno pa je družba najbolj znana po zdravstvenih izdelkih kot sta Aspirin in Alka-Seltzer. Družba Monsnto je najbolj znana po svojih genetsko spremenjenjih semenih za posevke, vključno z koruzo, sojo, bombažem, pšenico in sladkornim trsom. Takšna semena so sicer sprožile hude kritike javnosti in okoljskih aktivistov.
Največji gotovinski posel v zgodovini
5. septembra je Bayer zadnjič dvigni svojo ponudbo na 127,5 dolarja za delnico. Monsanto je to ponudbo sicer zavrnil a je dodal, da se z Bayerjem nahajajo v "konstruktivnih pogajanjih". Najnovejša ponudba v višini skoraj 59 milijard evrov - kar bi bil največji gotovinski prevzem v zgodovini - prihaja v času vala združevanja v kmetijskem sektorju.
Tekmeci, vključno z družbami Dow Chemical, DuPont in Syngento so v zadnjem času vsi napovedali združitve, čeprav nekateri od njih še niso dobili dovoljenj iz strani regulativnih organov. Padec cen surovin je ustvaril pritisk na družbe, kot je Monsanto, saj kmetje za kmetijske izdelke trošijo manj.
Bayerjev prevzem Monsanta bo sicer zelo verjetno sprožil natančne preiskave iz strani protimonopolnih regulatorjev, saj vzbuja sama velikost nove družbe in njen nadzor na semeni in zaščitnimi sredstvi mnogo razlogov za zaskrbljenost. Tako so skupine kmetov izrazile zaskrbljenost, da bi takšna združitve privedla do manjše izbire in višjih cen na trgih, medtem ko so nasprotniki gensko spremenjene hrane v Evropi zaskrbljeni glede Monsantovega vpliva na celino.
