Finančni trgi

Prispevki

ECB ostaja pri trenutni denarni politiki

ECB ostaja pri trenutni denarni politiki
January 26
08:51 2018

Svet ECB na prvi seji v novem letu skladno s pričakovanji ni sprejel novih odločitev denarne politike. Predsednik ECB Mario Draghi je po seji znova izpostavil robustno rast v evrskem območju in še vedno zadržane inflacijske pritiske, prvič pa je opozoril na negotovost glede morebitnih učinkov rasti evra na cenovno stabilnost.

Ključna obrestna mera ostaja nespremenjena pri nič odstotkih. Poleg tega ostajata nespremenjeni tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pri -0,40 odstotka ter obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka.

Svet Evropske centralne banke (ECB) ob tem vztraja pri stališču, da bodo obrestne mere na sedanji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali nakupi vrednostnih papirjev. "Glede na trenutne podatke vidim zelo malo možnosti, da bi se obrestne mere letos zvišale," je po seji povedal Draghi. To je tudi skladno s pričakovanji trgov.

Sprememb skladno s pričakovanji trgov ni bilo niti pri programu odkupovanja obveznic. Svet ECB se je oktobra lani odločil zmanjšati obseg tega programa za povečanje količine denarja v obtoku s 60 na 30 milijard evrov mesečno. Sprememba je začela veljati z januarjem, program pa je banka podaljšala najmanj do konca septembra oziroma tako dolgo, dokler svet ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju malenkost pod dvema odstotkoma.

Azijske delnice blizu rekordov, ameriški trgovinski protekcionizem pa je poskrbel za zaskrbljenost

Te usmeritve svet ni spreminjal, prav tako je ostal pri dikciji, da je osrednji organ denarne politike v območju evra pripravljen povečati velikost programa ali njegovo trajanje, če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni.

Analitiki sicer pričakujejo, da bo novih nakupov iz omenjenega programa, v okviru katerega so ECB oz. nacionalne centralne banke območja evra do zdaj skupno odkupile za več kot 2300 milijard evrov vrednostnih papirjev, s septembrom vendarle konec. Draghi je danes pripomnil, da je treba razlikovati med podaljšanjem programa, postopnim ugašanjem in nenadnim koncem nakupov.

Že nekaj sej sveta ECB sicer mineva v znamenju ugotovitev o trdni in vse širše zasnovani gospodarski rasti v evrskem območju. Inflacija pa še vedno zaostaja za srednjeročnim ciljem ECB.

Tudi danes je Draghi zatrdil, da se gospodarski razmah v območju s skupno valuto nadaljuje z robustno dinamiko, gospodarska rast v drugi polovici 2017 pa je presegla pričakovanja. Najnovejše makroekonomske objave po navedbah sveta potrjujejo, da se ugodna gibanja nadaljujejo tudi na začetku novega leta. Gospodarska rast je široko zasnovana po glavnih postavkah, tveganja pa so uravnotežena.

Inflacijo, ki je decembra lani dosegla 1,4 odstotka, poganjajo predvsem višje cene nafte, medtem še vedno poganjajo predvsem višje cene nafte, medtem ko drugi pritiski na cene ostajajo razmeroma šibki. V svetu ECB pričakujejo, da bo močan konjunkturni cikel postopoma le privedel do dviga inflacije na raven srednjeročnega cilja ECB.

Se je pa svet ECB, tako kot so nekateri analitiki napovedovali, danes dotaknil tudi krepitve tečaja evra v zadnjih tednih. Kot je poudaril Draghi, "nedavna nihanja v tečaju predstavljajo vir negotovosti, ki ga je treba spremljati v luči morebitnih učinkov na srednjeročno cenovno stabilnost". Dražji evro namreč ni zgolj nezaželena novica za izvoznike, saj draži evrski izvoz, ampak pomeni tudi nižje cene uvoza, kar lahko duši inflacijo. Za presojo natančnih učinkov gibanja evra je sicer po Draghijevih besedah še prezgodaj.

Je pa Draghi ponovil, da ni v pristojnosti ECB, da bi opredeljevala ciljne ravni tečaja skupne valute. "Je pa vrednost evra pomembna za rast in cenovno stabilnost," je ponovil. Te besede so tečaj skupne valute popoldne potisnile prek meje 1,25 dolarja.

V luči spodbudnih gospodarskih razmer in v strahu pred naraščanjem tveganj, ki jih prinaša nadaljevanje ukrepov za povečevanje količine denarja v obtoku, se sicer krepijo glasovi k čimprejšnji zaustavitvi novih nakupov in k postopnem umiku iz ekspanzivne denarne politike. Draghi je zanikal, da bi bile razlike v pogledih med člani sveta "globoke in eksistenčne".

Ta teden so v Nemčiji, kjer so ti glasovi najmočnejši, predstavili ugotovitev študije inštituta ZEW, da ECB ob zmanjšanju razpoložljivih obveznic iz javnofinančno bolj stabilnih držav zadnje čase odkupuje vse več papirjev iz bolj zadolženih članic, kot sta Italija In Španija, ter se tako odmika od zaveze, da bodo odkupi odražali delež posameznih članic v kapitalu centralne banke in prispeva k povečevanju tveganj.

Glede teh očitkov je Draghi zatrdil, da ECB pri izvajanju programa odkupovanja obveznic ne daje prednosti nobeni članici. "Relevanten podatek je skupni obseg nakupov, ne nedavne transakcije," je pripomnil. Največ imajo tako centralne banke evrosistema v lasti nemških vrednostnih papirjev, sledijo pa francoski, italijanski in španski.

Vir: STA

About Author

Furlan Klemen

Furlan Klemen

je izkušen borzni trgovalec z več kot desetletnimi izkušnjami, specializiran za trgovanje makroekonomskih dogodkov na terminskih borzah. Trgovalni račun podjetja Finančni Trgi d.o.o. se lahko pohvali z izjemnim Sharpe ratio-m, ki je 3 (letni donos glede na volatilnost). Po kriteriju Sharpe ratio je Klemen Furlan eden uspešnejših trgovalcev na Chicaški terminski borzi. Poleg borznega trgovanja je tudi direktor podjetja Finančni Trgi d.o.o. in predsednik Društva finančnikov Slovenije (DFS).

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce