Finančni trgi

Prispevki

 Breaking News

FED se je odločila za zvišanje ameriške ključne obrestne mere

FED se je odločila za zvišanje ameriške ključne obrestne mere
June 15
06:29 2017

Ameriška centralna banka je dejala, da bo svojo ključno obrestno mero drugič letos dvignila za 0,25 odstotka. Pri banki so tako glasovali, da svojo ključno obrestno mero dvignejo v razpon med 1 do 1,25 odstotka. Gre za najvišjo raven po letu 2008, ko so se oblikovalci politik odločili za zmanjševanje stopenj, s čimer so želeli spodbuditi zadolževanje in porabo po finančni krizi.

Pri banki so dejali tudi, da bodo letos začeli zniževati obseg lastništva v obvezniških skladih in drugih vrednostnih papirjih. Kot razlog za dvig obrestne mere so navedli gospodarsko rast ZDA in moč trga dela. "Naša odločitev odraža dosedanji napredek gospodarstva in tistega, ki naj bi ga dosegel v prihodnosti," je dejala predsednica banke Janet Yellen.

Mešani podatki

Dvig obrestne mere je bil po objavi nizke stopnje brezposelnosti zelo pričakovan, vseeno pa so bili drugi ekonomski kazalci, vključno z inflacijo nekoliko šibkejši. Včeraj objavljeni podatki so pokazali, da so se cene življenjskih potrebščin maja nepričakovano znižale, medtem ko se je prodaja na drobno utrpela največji padec v zadnjih 16 mesecih. To je že sprožilo vprašanja glede prihodnjih potez centralne banke.

Japonska gospodarska rast v prvem četrtletju je bila precej nižja od prvih ocen

Ameriški borzni trgi, indeksa S&P 500 min Nasdaq so ob koncu trgovalnega dneva vsi izgubljali na vrednosti. Kljub temu je bil dvig obrestne mere že vštet v ceno velike večine delnic.

Nakup obveznic

Oblikovalci politik pri banki se med seboj spopadajo glede tega kdaj in kako spremeniti politike, ki so bile vzpostavljene po finančni krizi v letu 2008 in katerih namen je bil spodbuditi gospodarsko aktivnost. Takrat so močno znižali obrestne mere in začeli odkupovati ameriške obveznice in hipotekarne vrednostne papirje, da bi obrestne mere obdržali nizke.

Banka ima trenutno v lasti za 4,2 bilijona dolarjev državnih obveznic in s hipotekami zavarovanih vrednostnih papirjev, večino od katerih so kupovali v luči recesije in finančne krize. V letu 2014 je nato banka končala svoj program nakupa obveznic, znan pod imenom kvantitativno sproščanje, vseeno pa je še naprej investirala sredstva v svojih poslovnih knjigah.

V sredo so oblikovalci politik dejali, da načrtujejo zmanjšanje te bilance stanja, saj želijo izplačila iz teh vrednostnih papirjev reinvestirati le nad določeno omejitvijo v skupni vrednosti 10 milijard dolarjev. Zgornjo mejo bi sicer naraščala v trimesečnih intervalih. Te politike naj bi začeli izvajati letos, če se bo gospodarska rast nadaljevala.

Yellenova je dejala, da sama ne ve kako daleč bo želel odbor iti v zmanjševanju obsega holdingov na dolgi rok, vseeno pa je dejala, da bodo občutno pod tistimi iz zadnjih let, a še vedno nad tistimi iz časa pred finančno krizo.

Dvigi obrestnih mer

Centralna banka je prvič po krizi obrestne mere dvignila decembra leta 2015. Nadaljnji dvigi pa so nato sledili decembra lani in marca letos. Zadnja odločitev je bila sprejeta z glasovanjem 8-1, edini, ki dviga ni podprl pa je bil predsednik FED-a v Minneapolisu, Neel Kashkari.

Na zgodovinski ravni ostajajo obrestne mere še naprej nizke, odbor pa pričakuje, da bodo letos obrestne mere dvignili vsaj trikrat. Dvigi bodo odvisni od moči gospodarstva, ki je bila mešana. Ameriško ministrstvo za delo je tako včeraj poročalo, da so se cene blaga, izključujoč hrano in energijo, v maju na letni ravni povišale za 1,7 odstotka, kar je upočasnjevanje glede na začetek leta.

Potrošniki

Za ameriške potrošnike povečanje obrestnih mer ponavadi vodi v povišanje stroškov izposoje denarja.

Greg McBride, glavni finančni analitik spletne strani Bankrate.com je dejal, da je se komulativni učinek nedavnega dviga obrestnih mer na potrošnike vse bolj povečuje. "Kombinacija naraščajoče zadolženosti in višjih obrestnih mer izvaja pritisk na gospodinjstva, medtem ko se iz nedavne nizke ravni zvišujejo tudi prekrški," je dejal. V širšem smislu vključuje gospodarski vpliv, močnejši dolar in večje dobičke bank.

About Author

Miha Furlan

Miha Furlan

je diplomirani manager in dolgoletni sodelavec Finančnih Trgov, dober poznavalec finančnega sveta in avtomobilizma. Je tudi član Društva Finančnikov Slovenije.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce