Finančni trgi

Prispevki

Globalne tuje neposredne naložbe lani z velikim upadom

Globalne tuje neposredne naložbe lani z velikim upadom
June 11
07:11 2018

Globalni tokovi tujih neposrednih investicij (TNI) so lani upadli za 23 odstotkov na okoli 1430 milijard dolarjev, kaže Svetovno investicijsko poročilo, ki ga pripravlja Konferenca ZN za trgovino in razvoj (Unctad). Glavni razlog je bil upad aktivnosti pri prevzemih in združitvah, a zmanjšuje se tudi donosnost TNI. Padec je bil tudi v Sloveniji.

V Unctadu so poudarili, da je močan upad tokov TNI v nasprotju s siceršnjo rastjo drugih makroekonomskih indikatorjev v svetovnem gospodarstvu. Rast globalnega BDP je bila lani s 3,8 odstotka najvišja po 2011, tudi rast globalne trgovine je bila s 4,7 odstotka najvišja po šestih letih.

Kot so pojasnili v organizaciji, je bil upad v veliki meri posledica 22-odstotnega zmanjšanja vrednosti čezmejnih prevzemov in združitev podjetij, potem ko je leto 2016 zaznamovala izjemno močna aktivnost na tem področju.

Azijske delnice so nov trgovalni teden začele z rastjo

A tudi brez upoštevanja velikih enkratnih poslov in prestrukturiranja globalnih skupin, ki so napihnili tokove TNI v 2016, je bil lanski padec precejšen. Vrednost začetnih (greenfield) tujih neposrednih naložb je recimo prav tako upadla za 14 odstotkov na okoli 720 milijard dolarjev.

Bolj izrazit je bil padec tokov TNI v razvite države. V te se je lani steklo približno 712 milijard dolarjev, kar je 37 odstotkov manj kot leto pred tem. Razlog za to je že omenjeno občutno zmanjšanje čezmejnih prevzemov in združitev v ZDA in Veliki Britaniji. Tokovi TNI v razvijajoča se gospodarstva so glede na leto 2016 ostali bolj ali manj nespremenjeni pri 671 milijardah dolarjev.

Zaradi tega se je tudi povečal delež razvijajočih se gospodarstev v tokovih TNI, s 36 odstotkov v letu 2016 na 47 odstotkov lani.

Od najpomembnejših gospodarskih območij so tokovi TNI v EU upadli za 42 odstotkov na 304 milijarde dolarjev, v Severno Ameriko za 39 odstotkov na 300 milijard dolarjev, tokovi v Azijo pa so ostali približno nespremenjeni pri 476 milijardah dolarjev.

Največji prejemnik TNI so lani ostale ZDA, a nove TNI v največje nacionalno gospodarstvo na svetu so upadle za 40 odstotkov na 275 milijard dolarjev. Na drugo mesto se je s tretjega zavihtela Kitajska s 136 milijardami dolarjev, kar je malenkost več kot leta 2016. Na tretje pa je s četrtega skočil Hongkong, kjer je tok TNI upadel s 117 na 104 milijarde dolarjev.

Na četrtem mestu je Brazilija (63 milijard dolarjev; 58 milijard dolarjev), na petem Singapur (62 milijard dolarjev; 77 milijard dolarjev). V deseterici sledijo še Nizozemska (58 milijard dolarjev; 86 milijard dolarjev), Francija (50 milijard dolarjev; 35 milijard dolarjev), Avstralija (46 milijard dolarjev; 48 milijard dolarjev), Švica (41 milijard dolarjev; 48 milijard dolarjev) in Indija (40 milijard dolarjev; 44 milijard dolarjev).

Velik skok na lestvici je od velikih gospodarstev lani uspel Nemčiji, ki je z 19. prišla na 11. mesto, tokovi TNI pa so narasli s 17 milijard na 35 milijard dolarjev. Z 10. na 14. mesto je medtem v luči sankcij Zahoda zdrsnila Rusija (25 milijard dolarjev; 37 milijard dolarjev).

V Sloveniji so tokovi TNI po izraziti rasti v letu 2015 z 1,05 milijarde dolarjev na 1,67 milijarde dolarjev in umiritvi v letu 2016 na 1,26 milijarde dolarjev lani upadli na 702 milijona dolarjev.

Med državami, od koder prihaja največ TNI, prav tako prednjačijo ZDA. Lani so se tokovi TNI iz ZDA povečali za dobro petino na 341 milijard dolarjev. Sledita Japonska (rast s 145 milijard na 160 milijard dolarjev) in Kitajska, pri čemer so se tokovi kitajskih investicij lani zmanjšali prvič v 15 letih, in sicer s 196 milijard na 125 milijard dolarjev. Na lestvici po izhodnih TNI sledijo Velika Britanija, Hongkong, Nemčija, Kanada, Francija, Luksemburg in Španija.

v Sloveniji so izhodne TNI upadle z 287 milijonov dolarjev na 107 milijonov dolarjev.

Med strukturnimi razlogi za upad TNI so v Unctadu navedli spremembe koncepta čezmejnih operacij podjetij, ki niso več tako odvisne od velikih investicij. Velik dejavnik je tudi upad donosnosti TNI. Lani je ta upadla z 8,1 na 6,7 odstotka. V razvitem svetu se je znižala s 6,2 na 5,7 odstotka, v razvijajočih se državah pa je ostala bolj ali manj nespremenjena pri osmih odstotkih.

Čeprav je padec bolj izpostavljen v državah, kjer prevladujejo investicije v izkoriščanje naravnih virov, in je tako povezan s padcem cen surovin, pa v Unctadu opažajo tudi strukturne dejavnike, ki zmanjšujejo privlačnost TNI. Ti pritiski na zmanjšanje TNI in s tem posledično na globalne verige dodane vrednosti so po oceni organizacije razlog za zaskrbljenost, še posebej v razvijajočem se svetu, kjer so tuje naložbe še vedno glavni zunanji vir financiranja.

Za letos sicer Unctad napoveduje približno 10-odstotno rast tokov TNI, kar bi bilo še vedno precej pod dinamiko iz preteklih 10 let in tudi manj, kot bi pričakovali glede na druge trende v svetovnem gospodarstvu. Vsakršno dodatno zaostrovanje trgovinskih napetosti med velikimi gospodarstvi, ki smo mu priča te dni, pa bi razmere le še poslabšalo.

Vir: STA

About Author

Furlan Klemen

Furlan Klemen

je izkušen borzni trgovalec z več kot desetletnimi izkušnjami, specializiran za trgovanje makroekonomskih dogodkov na terminskih borzah. Trgovalni račun podjetja Finančni Trgi d.o.o. se lahko pohvali z izjemnim Sharpe ratio-m, ki je 3 (letni donos glede na volatilnost). Po kriteriju Sharpe ratio je Klemen Furlan eden uspešnejših trgovalcev na Chicaški terminski borzi. Poleg borznega trgovanja je tudi direktor podjetja Finančni Trgi d.o.o. in predsednik Društva finančnikov Slovenije (DFS).

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce