Finančni trgi

Prispevki

 Breaking News

Je Turčija pred gospodarsko krizo?

Je Turčija pred gospodarsko krizo?
August 10
08:09 2018

Je Turčija na poti v gospodarsko in finančno krizo? Zadnja dogajanja na finančnih trgih te države so vsekakor alarmantna. Turška valuta, Lira je tako proti ameriškemu dolarju od začetka leta izgubila že 30 odstotkov vrednosti.

Borzni trgi so v istem obdobju padli za 17 odstotkov, merjeno v dolarjih, česar se poslužujejo nekateri tuji vlagatelji pa že za 40 odstotkov. Še eden od budno spremljanih podatkov, ki jih gledajo trgi so stroški zadolževanja države. Tako se je 10 letno zadolževanje v domači valuti podražilo že na 18 odstotkov na leto. Celo izposojanje denarja v dolarjih je v Turčiji drago, saj stane kar 7 odstotkov na leto.

Kaj se torej dogaja?

Nevarna zadolženost

Turčija ima v svoji mednarodni trgovini primanjkljaj. Več torej uvažajo kot izvažajo. Ali povedano drugače, več porabijo kot zaslužijo. Ta primanjkljaj pa morajo kriti bodisi s tujimi naložbami ali z zadolževanjem. Samo po sebi to sicer ni posebej nenavadno ali nevarno. A težave tiči v tem, da je Turški proračunski primanjkljaj v višini 5,5 odstotka BDP-ja precej velik.

Hkrati sta tu še dva druga vidika zunanjega dolga Turčije, ki povečujeta njeno ranljivost.

ZDA določile datum za uvedbo dodatnih uvoznih dajatev na kitajsko blago

Prvi je visoka raven dolga, ki ga morajo v bližnji prihodnosti odplačati. Mnogo dolga morajo tako refinancirati. Bonitetna agencija Fitch je tako ocenila, da bo letošnje potrebe Turčije po financiranju dosegle kar 230 milijard dolarjev.

Drugič so številna turška podjetja zadolžena v tuji valuti. Ta posojila so zdaj postala mnogo dražja za odplačevanje, saj se je vrednost domače valute znižala. Šibkost valute poleg tega poslabšuje stalne turške težave z inflacijo. Šibkejša lira pa hkrati draži uvoz.

Domača centralna banka ima letni inflacijski cilj postavljen pri 5 odstotkih. Leto nazaj je bila inflacija precej višja in je dosegla približno 10 odstotkov. Od takrat se je situacija še dodatno poslabšala, saj se zdaj cene na letni ravni višajo na stopnji okrog 15 odstotkov.

Hkrati so finančni trgi zelo zaskrbljeni zaradi stališč predsednika Erdogana o gospodarskih politikah in pritisku, ki ga izvaja na centralno banko. Ta sicer lahko inflacijo kroti z dvigom obrestnih mer. To lahko inflacijo zmanjša na dva načina. Lahko slabi domače povpraševanje, z povečanjem finančnih donosov v Turčiji pa vlagatelje spodbuja k nakupu lire, kar krepi vrednost in zmanjšuje stroške uvoza.

Turška centralna banka se je sicer že odločila za več takšnih potez, ki pa niso imele trajnega učinka na težavo.

Odnosi z ZDA

Trgi najbolj moti Erdoganovo nasprotovanje višjim obrestnim meram, saj je sebe opisal kot sovražnika obrestnih mer. Rezultat tega je, da vlagatelji niso prepričani, da bo banka storila vse kar je potrebno za stabilizacijo valute in kontroliranje inflacije. To pa jih dela previdnejše pri vlaganjih v turško finančno premoženje.

Zaupanje pa so še dodatno spodkopalo napeti odnosi Turčije z Združenimi državami Amerike. Turčija je namreč nedavno protipravno zaprla ameriškega evangeličanskega duhovnika, odnose pa krhajo tudi različni pogledi na dogajanje v Siriji. Hkrati ZDA pregledujejo turško upravičenost do uporabe programa, ki številnim državam v razvoju omogoča brezcarinski izvoz po vsem ameriškem tržišču.

Turčija je ogrožena tudi zaradi razvoja dogodkov v ZDA. Ameriška centralna banka namreč nadaljuje z dviganjem obrestnih mer, kar vlagatelje spodbuja, da svoja sredstva umaknejo iz trgov v razvoju. Dozdajšnji učinki so sicer zmerni, vseeno pa imajo potencial za poslabšanje stanja v državah kot je Turčija, ki ima obilo svojih ranljivosti.

V nekaterih pogledih je sicer uspešnost turškega gospodarstva v zadnjih letih solidna. Država je tako vsako leto novega stoletja razen 2001 in 2009 zabeležila pozitivno rast. Na drugi strani je brezposelnost razmeroma visoka (9,9%) a ostaja stabilna

Ena pomembna razlika med krizo v državi iz začetka stoletja in trenutnim dogajanjem je v tem, da tokrat za razliko do leta 2001 ni ciljne tarče menjalnega tečaja.

Pri bonitetni agenciji Moody's so dejali, da se je gospodarska rast zaradi državne porabe in davčne politike povečala na nevzdržne ravni. Politike za dolgoročno rast so bile odstranjene, poudarek pa je na ciklih volitev. Medtem pri bonitetni agenciji Fitch opozarjajo, da se je povečalo tveganje za trd pristanek gospodarstva, kar lahko pomeni ostro upočasnitev rasti ali celo recesijo.

About Author

Furlan Klemen

Furlan Klemen

je izkušen borzni trgovalec z več kot desetletnimi izkušnjami, specializiran za trgovanje makroekonomskih dogodkov na terminskih borzah. Trgovalni račun podjetja Finančni Trgi d.o.o. se lahko pohvali z izjemnim Sharpe ratio-m, ki je 3 (letni donos glede na volatilnost). Po kriteriju Sharpe ratio je Klemen Furlan eden uspešnejših trgovalcev na Chicaški terminski borzi. Poleg borznega trgovanja je tudi direktor podjetja Finančni Trgi d.o.o. in predsednik Društva finančnikov Slovenije (DFS).

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce