Mednarodni denarni sklad s popravkom svetovne gospodarske rasti
Mednarodni denarni sklad po novem napoveduje močnejše okrevanje svetovnega gospodarstva v letošnjem in prihodnjem letu. Pri skladu so tako nadgradili svoje napovedi za svetovno gospodarstvo, v primerjavi z zadnjo napovedjo, ki so jo izdali v januarju.
Vseeno so pri skladu opozorili na nevarne razlike v okrevanju med posameznimi državami.
"Dokaj skromno"
Sklad po novem napoveduje, da bo svetovna gospodarska rast v letošnjem letu dosegla 6 odstotkov, medtem ko bo v letu 2022 znašala 4,4 odstotka. Gre za nadgradnji prejšnjih napovedi, čeprav je popravek za leto 2022 dokaj skromen.
Največja japonska borznoposredniška družba objavila visoko izgubo
Izboljšanje napovedi je v veliki meri odraz izboljšanja napovedi za razvita gospodarstva, zlasti ko gre za ZDA.
"Različna okrevanja"
V blogu ob napovedi je glavna ekonomistka pri skladu Gita Gopinath zapisala, da je izhod iz zdravstvene in gospodarske krize vse bližji. Cepiva bodo tako po njenem mnenju v letošnjem letu spodbudila okrevanje številnih držav.
Vseeno je izrazila zaskrbljenost nad vse večjim razkorakom med okrevanji. Države z počasnejšim cepljenjem, bolj omejeno podporo ekonomske politike in države, ki so odvisne od turizma, bodo po njenem mnenju manj uspešne.
Prvi dve vprašanji sta še posebej pomembni za države v razvoju. Številne imajo namreč slabo zdravstveno oskrbo in porabljajo malo denarja za financiranje ukrepov gospodarske in zdravstvene politike.
Med nastajajočimi in razvijajočimi gospodarstvi naj bi tako Kitajski že uspelo priti na predpandemične ravni gospodarske aktivnosti. Na drugi strani pa mnoge države iz te skupine tega ne bodo uspele storiti pred letom 2023.
V poročilu sklada navajajo, da bodo komulativne izgube dohodka na osebo v obdobju med leti 2020 in 2022 v teh državah verjetno 20-odstotne, medtem ko naj bi v razvitih državah ta števila dosegala 11 odstotkov.
"Popravljeno"
Poročilo hkrati pravi, da so se zmanjšali dobički pri izničevanju revščine. Po njihovem naj bi se število izjemno revnih ljudi po svetu lani povišalo za 95 milijonov, medtem ko naj bi se število podhranjenih ljudi, lani povečalo za 80 milijonov.
Pri skladu pravijo, da do razlik ne prihaja zgolj med državami temveč tudi znotraj samih držav. Neenakost dohodkov se je tako povečala, saj je pandemija kitajske kuge najbolj prizadela mlade in osebe z nizko stopnjo usposobljenosti, tako v razvitih državah, kot tudi v državah v razvoju.
Pandemija je vplivala tudi na delavce, katerih delovna mesta so ranljiva na avtomatizacijo. Ta proces se je namreč pospešil prav zaradi kitajske kuge.
