Finančni trgi

Prispevki

Naše bančništvo premika meje mogočega

Naše bančništvo premika meje mogočega
August 21
07:20 2014

Hkratna solventnost in insolventnost ter potovanje v prihodnost in nazaj sta le dva iz vrste dosežkov, s katerimi se lahko v zadnjih letih pohvali slovensko bančništvo.

Ob koncu 19. stoletja je med znanstveniki prevladovalo prepričanje, da so vse pomembne zakone fizike že odkrili. »Verjetnost, da bi že znane osnovne zakonitosti nekoč izpodrinilo kaj novega, je izredno majhna, ostanejo nam le še meritve že znanih fizikalnih konstant na šest in več decimalk natančno,« je leta 1894 izjavil Albert Michelson, eden najuglednejših znanstvenikov tistega časa in dobro desetletje zatem prvi ameriški dobitnik Nobelove nagrade za fiziko.

A 20. stoletje je prineslo vrsto presenečenj. Leta 1909 so odkrili, da svetlobni delec (foton), ki ga usmerimo proti pregradi z dvema režama, pripotuje na drugo stran tako, kot da bi priletel skozi obe reži hkrati (Taylor, Proceedings of the Cambridge Philosophical Society 15: 114-115, 1909).

So slovenske banke varne?

Dolgo je veljalo prepričanje, da je tako čudna le svetloba, a leta 1974 so pokazali, da se lahko tudi delci z maso vedejo tako, kot da bi bili na dveh krajih ob istem času (Merli in sod., American Journal of Physics 44: 306-307, 1974).

Tudi potem so znanstveniki menili, da so pojavi kvantne dvojnosti omejeni na osnovne delce, atome in morda še molekule, a kot bomo spoznali v nadaljevanju, je bila tudi to utvara, saj so naši bančni znanstveniki odkrili takšno dvojnost tudi v svetu makroskopskih objektov: slovenska banka ima lahko sočasno pozitiven in negativen kapital, lahko je hkrati visoko solventna in globoko insolventna.

Več si preberite na Finance.si

About Author

Tuji mediji

Tuji mediji

Zanimivi prispevki drugih medijev v Sloveniji.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce