Finančni trgi

Prispevki

Pesimistični SBI

Pesimistični SBI
March 01
15:41 2010

Minuli teden so delnice na Ljubljanski borzi ponovno padle. In ne samo, da je borzni indeks SBI20 padel pod 4000 indeksnih točk, nekateri vrednostni papirji so padli na ravni, ki smo jih lansko leto zaznali v času največjega borznega pesimizma.

Seveda se to nanaša tudi na delnice Telekoma Slovenije, ki so pri 120 evrih na delnico v območju lanskoletnega obrata.

Ali se bo to tudi tokrat zgodilo, je seveda odprto vprašanje, dejstvo pa je, da je sedaj več pozornosti na slabe poslovne rezultate, medtem ko je lansko leto prednjačila gospodarska kriza. Telekomov padec tečaja delnic ni toliko izstopajoč znotraj branže.
Tudi grškemu konkurentu se ta trenutek ne godi vse najbolje, seveda pa najdemo tudi kako izjemo. Na primer hrvaški telekom je ob objavi poslovnih rezultatov napovedal več kot 10-odstotno dividendo. In s tem že tretje leto zapored potrdil dividendni status, ki si ga privošči le malokatero podjetje. Da ima to pozitivne efekte za vlagatelje, je lahko opaziti, saj se je še lansko leto delnica hrvaškega telekoma gibala okoli 230 kun za delnico, danes pa se trguje blizu 310 kun. Seveda je pri tem veliko špekulacije, predvsem v smeri, ali podjetju ostaja kaj za investicije v razvoj. Toda odgovori vodilnih zagotavljajo, da investicije ne bodo usahnile. Sicer je res, da hrvaški telekom nima izstopajočih akvizicijskih investicij (kot na primer slovenski), toda vlagatelji zaenkrat pozdravljajo visoke dividende.
Ali bo tudi Telekom letos izplačeval dobro dividendo, še ne vemo, vemo pa, da država kot lastnica potrebuje vsak evro. In v tem pogledu bi lahko od državnih telekomov, ki so sicer po definiciji podjetja s stabilnim in bogatim denarnim tokom, letos pričakovali nadpovprečna izplačila.

Žal pa je to ena redkih rešilnih bilk vlagateljev. Namreč stavke, odpuščanja ter druga negativna presenečenja se še zmeraj vrstijo.
Zahodne borzne trge trenutno držijo pokonci predvsem nizke obrestne mere, ki poganjajo motorje izbranih družb.Vse pač nimajo dostopa do poceni kreditov. In tista podjetja, ki tega dostopa nimajo, se bodo po vsej verjetnosti našla na seznamu prevzemnih tarč.
Nekaj konsolidacijske aktivnosti smo v zadnjih tednih le zaznali. Upajmo, da se bo dotaknila tudi naših krajev, saj vsak prevzem pomeni sproščanje likvidnosti. To pa je za Ljubljansko borzo trenutno edino pravo zdravilo. Najbližje temu je Mercator, kjer se predvsem skladi tveganega kapitala poigravajo z mislijo, kako bi zastavili projekt, da bi se sam odplačal. Nekaj podobnega kot Merkur, kjer pa vse pogostejše pojavljanje člankov o težavah kaže na ne najbolj posrečeno zastavitev prevzema. Sicer pa se nimamo kaj pritoževati, saj se delničarji sami odločamo kaj, po koliko in komu prodati. Prav tako je tudi od nas odvisno, kam bomo prejeto kupnino investirali. In o tem se na žalost premalo govori.
Razkritje: Skladi, ki jih upravlja KD Investments, imajo naložbe v slovenskem, hrvaškem ter grškem telekomu.

Objavljeno v Delo FT, 1. marec 2010

About Author

Uros B.

Uros B.

je urednik portala Finančni Trgi in finančne revije Alfa. Na borznem parketu je prisoten že vse od leta 2002, ko je svoje prve prispevke objavil na portalu in forumu Vzajemci.com. Aktivno udejstvovanje na področju vzajemnih skladov je nadaljeval v Iliriki DZU, kjer je bil zadolžen za področje trženja vzajemnih skladov. Ker mu raziskovalna žilica ni dala miru, se je znova vrnil v novinarske vode. Kot zunanji sodelavec je sooblikoval vsebino na finančnem portalu Cekin.si., danes pa skrbi za objave aktualnih in zanimivih tematik iz področja osebnih financ na portalu Finančni trgi.

Related Articles