Finančni trgi

Prispevki

Povejte nam, kaj jeste, pa vam povemo, kaj bo borzni hit!

Povejte nam, kaj jeste, pa vam povemo, kaj bo borzni hit!
February 20
12:57 2012

Rast cen kmetijskih proizvodov redko dobi toliko medijske pozornosti kot rast cene surove nafte, kljub temu pa je ta tematika še kako pomembna za večino držav v razvoju. Neposredno, prek vedno večjega inflacijskega pritiska, namreč vpliva na življenjske stroške tamkajšnjega prebivalstva. Zagotavljanje vedno večjih količin, cenovno sprejemljive, hrane pa zagotovo predstavlja enega izmed največjih izzivov 21. stoletja.

Rast cen kmetijskih proizvodov že danes predstavlja velike težave vedno večjemu številu držav v razvoju, saj le ti dvigujejo življenjske stroške prebivalstva. Z rastjo števila prebivalstva pa lahko pričakujemo, da se bo ta trend še stopnjeval.

Po napovedih Svetovne Banke naj bi se namreč število prebivalcev v svetu do leta 2050 povečalo skoraj za tretjino. Največji prirast prebivalstva pa naj bi prispevale prav države v razvoju, kjer že danes strma rast cen prehrambnih proizvodov oblastem sivi lase.

ZASTAŠUJOČE: Evropa je obsojena! Iz krize, po krizi …

Za razliko od splošnega prepričanja, strokovnjaki pri prihodnji oskrbi s hrano ne vidijo največjega problema zgolj v številu novih »lačnih ust«, ki jih bo potrebno nahraniti, ampak predvsem v spremembah prehranjevalnih navad tamkajšnjega prebivalstva.

V najmanj razvitih delih sveta ljudje namreč največjo količino kalorij (60-80 odstotkov) zaužijejo v obliki osnovnih žit, kot sta riž in pšenica, medtem ko je odstotek kalorij pridobljenih z uživanjem mesa in mesnih proizvodov skorajda zanemarljiv (v povprečju zaužijejo5-15 kg mesa na leto). Ravno nasprotno razmerje velja za industrijsko najbolj razvite države, kot sta na primer ZDA in Nemčija. Tu povprečen državljan letno zaužije več kot 100 kilogramov mesnih proizvodov.

Kljub verskim in kulturnim razlikam v prehranjevalnih navadah teh dveh skupin držav pa lahko pričakujemo, da se bodo z rastjo razpoložljivih dohodkov posledično spremenile tudi prehranjevalne navade prebivalcev držav v razvoju.

Obroki bodo postali bolj raznovrstni, z rastjo dohodkov pa se bo povečala tudi poraba mesa, sveže zelenjave in tudi alkohola. Težava nastopi, ker tovrstna hranila zahtevajo bistveno več resursov, kar vodi do višjih proizvodnih stroškov in posledično do višjih cen na trgovinskih policah. Zakaj? Razmerje med pridelavo mesa in za krmo potrebnih žit ni linearno.

Se pravi, da za en kilogram mesa potrebujemo več kilogramov krme. To pomeni, da se z rastjo zaužitja mesa multiplikativno povečuje poraba žit. Tako so proizvajalci primorani,  z implementacijo koncepta intenzivnejšega poljedelstva, pridelati večje količine pridelkov na vedno manjših obdelovalnih površinah.

Z mehanizacijo procesov, uporabo pesticidov, herbicidov, gnojil, kolobarjenjem itd. se je tako v zadnjih desetletjih močno dvignila donosnost posameznega hektarja obdelovalne površine (še v šestdesetih letih smo s hektarjem zemlje nahranili manj kot tri ljudi, danes pa na enaki površini pridelamo dovolj hrane, da zadostimo potrebam več kot petim posameznikom).

Zaradi zgoraj naštetih dejavnikov, bomo morali najverjetneje v prihodnje tudi pri nas seči vedno globlje v žep pri obisku trgovine. Lahko pa v tem trendu vidimo tudi naložbeno priložnost in del razpoložljivih sredstev investiramo v sektorje, ki so tem trendom najbolj izpostavljeni (prehrambna podjetja, proizvajalci semen, gnojil in škropiv, ter nenazadnje trgovci), in s tem poskrbimo, da nas prihodnji dvigi cen v trgovinah pustijo manj ravnodušne.

Avtor: Sašo Šmigić, upravitelj, KD Skladi

Vir: Kd- skladi.si 

About Author

Tuji mediji

Tuji mediji

Zanimivi prispevki drugih medijev v Sloveniji.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce