Finančni trgi

Prispevki

Dolg naše države še zdaleč ni katastrofalen …

Dolg naše države še zdaleč ni katastrofalen …
August 08
10:00 2013

Vsaj tako nazorno kaže spodnji grafikon, ki prikazuje zadolženost članic Evropske unije.

Čeprav evropski dolg nezadržno narašča, lahko opazimo, da je zadolženost Slovenije v primerjavi z ostalimi evropskimi državami povsem sprejemljiva in nizka.

Dodatno skrb sicer zbuja trend rasti zadolževanja Slovenije, a tudi mnoge druge evropske države so se v času krize zadolževale podobno ali še bolj kot Slovenija.


Vir: Bloomberg&Eurostat,
1. četrtletje 2013

Verjeli ali ne, Slovenija je ena izmed svetlih točk na zemljevidu zadolženosti evropskih držav. Čeprav trenutno naš dolg glede na bruto domači proizvod znaša približno 55 odstotkov (manj od nas sta na primer zadolženi samo Luksemburg in Estonija), pa se evropske velesile kot so Nemčija, Avstrija, Francija in druge 'ponašajo' s precej večjo zadolženostjo.

V območju evra je tako javni dolg v prvem četrtletju 2013 povprečno znašal malo manj kot 95 odstotkov BDP, medtem ko je ob koncu drugega četrtletja 2012 znašal manj kot 90 odstotkov.

Najvišji dolg ima tako sedaj Grčija (160 odstotkov), Italiji (128 odstotkov), Portugalska (123 odstotkov) in Irska (121 odstotkov), najnižji pa v Estoniji (10 odstotkov), Bolgariji (19 odstotkov) in Luksemburgu (21 odstotkov).

V bistvu to ni nič novega …

Čeprav je bilo v različnih slovenskih medijih v zadnjih letih moč zaslediti, da je slovenski dolg eden izmed največjih v Evropi, pa statistični podatki kažejo drugačno sliko že od začetka krize.

Zanimiva je na primer primerjava stanja dolga med državami članicami EU v kriznih letih 2008-2010. Podatki Eurostata so takrat razkrili, da trend rasti dolga v deležu BDP-ja v Sloveniji sicer ni bil najbolj ugoden, vendar še zdaleč ni bil med najslabšimi - podobna zgodba se odvija tudi danes v letu 2013.

Katerim evropskim državam dolg najhitreje narašča?

Od konca leta 2008 do konca leta 2010 je delež dolga države v BDP-ju najbolj povečala Irska, in sicer za 51,8 odstotne točke. To se je zgodilo predvsem zato, ker je država iz zagate reševala banke s podržavljanjem.

Sledi ji Grčija, ki je delež javnega dolga v BDP-ju v dveh letih povečala za dobrih 31 odstotnih točk, medtem ko sta ga Velika Britanija in Latvija povečali za 25 odstotnih točk.

Toda Slovenija v tej točki ni povsem nedolžna. Dolg naše države je konec leta 2008, torej ob nastopu Pahorjeve vlade, znašal 22 odstotkov BDP-ja. Nato se je v letu 2009 predvsem zaradi visokega primanjkljaja in dodatnega zadolževanja izrazito povečal in je znašal malo več kot 35 odstotkov BDP-ja.

V letu 2010 pa se je povzpel na 38 odstotkov, danes (v drugem četrtletju 2013) pa znaša malo manj kot 55 odstotkov. To pomeni, da se je v slabih petih letih naš dolg glede na BDP povečal za več kot 30 odstotnih točk, kar ni ravno zanemarljiva številka!

About Author

Uros B.

Uros B.

je urednik portala Finančni Trgi in finančne revije Alfa. Na borznem parketu je prisoten že vse od leta 2002, ko je svoje prve prispevke objavil na portalu in forumu Vzajemci.com. Aktivno udejstvovanje na področju vzajemnih skladov je nadaljeval v Iliriki DZU, kjer je bil zadolžen za področje trženja vzajemnih skladov. Ker mu raziskovalna žilica ni dala miru, se je znova vrnil v novinarske vode. Kot zunanji sodelavec je sooblikoval vsebino na finančnem portalu Cekin.si., danes pa skrbi za objave aktualnih in zanimivih tematik iz področja osebnih financ na portalu Finančni trgi.

Related Articles