Finančni trgi

Prispevki

Kako vedeti, kaj imate zavarovano?

Kako vedeti, kaj imate zavarovano?
May 23
07:29 2012

Poplava, toča, požar, uničena električna napeljava zaradi udara strele ali poškodovan parket zaradi izliva vode iz dotrajanih cevi nam lahko povzročijo veliko škodo, ki jo finančno težko popravimo.

Pred nesrečami te vrste se zaščitimo s premoženjskim zavarovanjem. Izbira primernega zavarovanja žal ni preprosta, napačna odločitev pa nas lahko drago stane, ko nastane škoda. Zato smo se v ZPS odločili, da vam predstavimo osnovne vidike različnih vrst zavarovanja doma in preverimo ponudbo in prakso zavarovalnic, ki ponujajo premoženjsko zavarovanje.

Zavarovanje hiše, stanovanja in opreme seveda ni obvezno, je pa zelo priporočljivo. Četudi vas škodni dogodek, npr. uničujoča poplava, morda doleti le enkrat v življenju, so lahko finančne posledice katastrofalne, če niste zavarovani proti poplavi.

Kdaj je zavarovanje sklenjeno?

Dokaz, da ste zavarovanje sklenili, je zavarovalna polica. Z njo uveljavljate svojo pravico do odškodnine, če pride do zavarovalnega primera.

Na zavarovalni polici morajo biti obvezno navedeni: pogodbeni stranki, zavarovana stvar, nevarnosti, ki jih obsega zavarovanje, zavarovalna vsota, premija, trajanje zavarovanja, datum izdaje police in podpisi pogodbenih strank.

Sestavni del zavarovalne pogodbe so poleg police tudi splošni in posebni pogoji zavarovanja, v katerih so med drugim zapisana vsa določila in primeri, v katerih vam bo zavarovalnica izplačala zavarovalnino.

Kaj zavarovati?

Zavarujete lahko škodo na nepremičnini, pri čemer so zavarovani vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi, vse vgrajene naprave in napeljava (dvigalo, centralna kurjava s cisterno za gorivo, grelniki, klimatske naprave, hidroforji in drugo) in stroški rušenja, čiščenja in odvoza.

Poleg stanovanjskih hiš in stanovanj lahko zavarujemo tudi pomožne objekte (npr. garaže in lope) ali objekte v gradnji od 3. gradbene faze naprej. Zavarovanje nepremičnine obsega le »lupino« objekta in včasih ne zajema niti oken, parketa, keramičnih ploščic in drugih talnih in stenskih oblog, zato priporočamo, da zavarujete tudi opremo v stanovanju oz. hiši.

To zavarovanje poleg naštetega krije še pohištvo, vse naprave in druge premične stvari v vašem domu. Zavarujete lahko tudi opremo v pomožnih prostorih (na podstrešju, v kleti, v garaži, na terasi…) ter gotovino, umetniške predmete, zbirke, vrednostne papirje in druge predmete večje vrednosti.

Ste lastnik počitniške hišice?

Poplave in cena nepremičnin

Načeloma veljajo za zavarovanje zgradb, ki so naseljene manj kot 270 dni v letu, enaki pogoji kot za stanovanjske nepremičnine. Do razlik prihaja predvsem v višini zavarovalne premije za opremo v počitniškem objektu, saj je zaradi nestalne naseljenosti objekta večja nevarnost vloma ali ropa.

Zavarovalne vsote za zavarovanje dragocenosti so v paketnih ponudbah precej majhne. Če ste lastnik dragocenih predmetov, razmislite, ali ne bi bilo smiselno te zavarovalne vsote še povečati. Pozorni pa bodite tudi na to, da morate dragocenosti hraniti v ustrezno zaprtem in zaklenjenem prostoru, če želite, da vam zavarovalnica povrne škodo.

Nevarnosti, ki jih lahko zavarujete

Nevarnosti, proti katerim se je smiselno zavarovati, so odvisne od lokacije, starosti in drugih značilnosti vašega doma. Zavarovalnice škode za posamezne nevarnosti ne krijejo v vseh primerih in v celotnem obsegu, zato priporočamo, da najprej natančno razmislite, katere nevarnosti lahko dejansko ogrozijo vaš dom, nato pa v splošnih pogojih preverite obseg kritij zanje.

Ožji paketi zavarovanj praviloma krijejo vsaj temeljne požarne nevarnosti in vremenske ujme (požar, strela, eksplozija, padec zračnega plovila, udarec zavarovančevega motornega vozila, manifestacije in demonstracije, vihar, toča). Širši paketi zavarovanj lahko zajemajo še izliv vode, posledico zemeljskega in snežnega plazu, vdor meteorne vode s streh zgradb, vandalizem…

Kaj zavarovati, če živite v večstanovanjski hiši?

Če živite v večstanovanjski stavbi (v bloku, stolpnici…), najprej preverite, ali je upravnik že sklenil zavarovanje etažne lastnine in kakšen je njegov obseg.

* Če je zavarovanje sklenjeno in krije vse nevarnosti, ki jih želite imeti zavarovane, je smiselno, da sklenete le še le zavarovanje stanovanjske opreme.
* Če niste zadovoljni z obsegom skupnega zavarovanja, vam nekatere zavarovalnice ponujajo možnost, da sklenete dopolnilno zavarovanje etažne lastnine, ki vključuje še nevarnosti, ki jih skupno zavarovanje stavbe ne krije.
* Če upravnik ni sklenil skupnega zavarovanja etažne lastnine, se lahko za skupno zavarovanje odločite z drugimi stanovalci. Po 13. členu Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb je za odločanje o zavarovanju stavbe potrebno soglasje lastnikov z več kot tremi četrtinami solastniških deležev.

Prednosti skupnega zavarovanja so, da je celotna stavba zavarovana z eno samo polico, kar olajša uveljavljanje pravice do odškodnine v primeru škode, hkrati pa je cenejše kot zavarovanje vsakega solastniškega deleža etažne lastnine posebej.

Bistveno pa je, da je sklenjeno skupno zavarovanje primerno z vidika obsega kritih nevarnosti in ustrezno visoke zavarovalne vsote.

Največkrat so v zavarovanje vključeni tudi stroški, ki nastanejo ob posameznem zavarovalnem primeru (čiščenje, rušenje, odvoz, nadomestno stanovanje…). V paketu je lahko še zavarovanje odgovornosti, nezgodno zavarovanje ali stanovanjska asistenca, torej drugi tipi zavarovanj, kar je odvisno od ponudbe posamezne zavarovalnice. O tej temi bomo pisali kdaj drugič.

Naj opozorimo še na to, da je smiselno zavarovati proti vlomu, ropu ali vlomski tatvini in posrednemu udaru strele, če pa imate v objektu naprave večje vrednosti, pa lahko sklenete tudi strojelomno zavarovanje. Če živite na potresnem ali poplavnem območju, razmislite o dodatni sklenitvi zavarovanja proti potresu ali poplavi.

Posredni udar strele
Osnovno požarno zavarovanje krije le neposredni udar strele, torej škodo, ki jo strela povzroči s toplotno ali rušilno močjo, ali škodo, ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar.

Posredni udar strele morate zavarovati posebej. To je udar, ki posredno deluje na električne vode in kovinske dele v stavbi in povzroči, da v električnem omrežju nastane prenapetost; v redkih primerih lahko resno poškoduje tudi podometno napeljavo.

Zavarovanje je smiselno, ker so v Sloveniji neurja s strelami vse pogostejša, poleg tega pa uporabljamo doma vedno več občutljivih elektronskih naprav. Zavarovalnica vam bo včasih zavarovanje odobrila le v primeru, če za varnost skrbite tudi sami (včasih boste zaradi tega deležni tudi popusta na premijo).

Kako lahko poskrbite za varnost pred posrednim udarom strele?

Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele iz leta 2009 podrobno predpisuje ukrepe za zaščito pred posrednim udarcem strele pri gradnji novih stavb. V starejših zgradbah lahko tveganje omejimo s klasično strelovodno napeljavo, pravilnimi ozemljitvami in dodatno prednapetostno zaščito v priključnih dozah za naprave ali pred vsako napravo posebej. Kljub temu pa je za dodatno varnost še vedno smiselno skleniti zavarovanje.

Zavarovanje proti potresu
Slovenija se razprostira na potresnem območju s srednjo potresno nevarnostjo. Čeprav potresi pri nas niso prav močni (vrednosti magnitude niso velike), so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč.

V Sloveniji so potresno najbolj nevarna območje zahodne Slovenije, območje Ljubljane z okolico in območje Brežic.

Zavarovanje potresa je smiselno v primeru, če živite na območju, kjer je velika potresna nevarnost. Seveda je na takih območjih zavarovalna premija nekoliko višja. Potres običajno ni vključen v pakete zavarovanj doma, zato morate zavarovanje skleniti posebej.

Pogoj je, da že imate sklenjeno zavarovanje hiše ali stanovanja oziroma stanovanjske opreme. Potresno zavarovanje vedno vključuje odbitno franšizo v dogovorjeni višini (največkrat od 2 % do 5 %), kar pomeni, da morate del škode zaradi potresa kriti sami.

Zavarovanje proti poplavi

Poplave so poleg potresov najhujše naravne ujme v Sloveniji. V zadnjih letih so vse bolj pogoste in lahko povzročijo veliko materialno škodo. Sami jih seveda ne morete preprečiti, lahko pa se proti njim vsaj ustrezno zavarujete.

Slovenija je glede na verjetnost poplav razdeljena na poplavne razrede. Višina zavarovalne premije je odvisna od poplavnega razreda, v katerega je uvrščena nepremičnina. Čim večja je na območju nevarnost poplave, višja je premija.

Zavarovanja seveda ni smiselno skleniti, če živite na območju, kjer praktično ni verjetnosti poplave. Nekatere zavarovalnice poplavo vključujejo že v različne pakete, ki jih ponujajo za zavarovanje doma.

Opozarjamo pa, da večina zavarovalnic v sklenjenem paketu zavarovanja krije škodo zaradi poplave le do določene višine (običajno od 2.000 do 5.000 EUR). Zavarovalno vsoto lahko povečate z doplačilom zavarovalne premije, pa še to to le pri nekaterih zavarovalnicah (kot se je to pokazalo ob nedavnih katastrofalnih poplavah v Sloveniji.)

Je z zavarovalnino mogoče vzpostaviti prvotno stanje?

Največji znesek izplačane odškodnine, za katerega jamči zavarovalnica, je določen z zavarovalno pogodbo in ga imenujemo zavarovalna vsota. Zavarovalna vsota je praviloma tudi osnova za določitev premije.

Svoje premoženje lahko zavarujete na novo ali na dejansko vrednost. Bistvena razlika med obema je v amortizaciji, ki se pri zavarovanju na novo vrednost ne upošteva.

To pomeni, da pri zavarovanju na novo vrednost v primeru škode ne bo upoštevana manjša vrednost premoženja zaradi obrabe ali starosti (kot to velja pri zavarovanju na dejansko vrednost), ampak vam bo zavarovalnica priznala odškodnino v vrednosti nove stvari.

Običajno velja, da na novo vrednost ne morete zavarovati stvari, katerih dejanska vrednost je manjša od 60 % vrednosti nove stvari.

Kljub nekoliko višji premiji priporočamo zavarovanje na novo vrednost, saj vam takšno zavarovanje v primeru škode omogoči, da boste lažje vrnili vaš dom v prvotno stanje.

Pri sklepanju zavarovanja se lahko srečate tudi z izrazom »zavarovanje na prvi riziko«, kar pomeni, da je določen znesek največje škode, ki lahko nastane. Če je škoda manjša ali enaka zavarovalni vsoti, je krita v celoti. Če pa je škoda večja od zavarovalne vsote, dobite zavarovalnino v višini zavarovalne vsote, torej škoda ni krita v celoti.

Čeprav se zavarovalne vsote načeloma določajo po podobnih principih, lahko med zavarovalnicami nastanejo večje razlike. Neustrezna zavarovalna vsota lahko pomeni, da je vaš dom »podzavarovan« ali »nadzavarovan«, zato je izbira primerne zavarovalne vsote pomemben del vaše odločitve o sklenitvi zavarovanja.

Pri nadzavarovanju (zavarovalna vsota je večja od zavarovalne vrednosti) bo višina odškodnine enaka zavarovalni vrednosti ne glede na to, da je zavarovalna vsota na polici višja (dobili boste torej manjšo odškodnino, kot ste jo pričakovali). Ko pa gre za podzavarovanje (vrednost zavarovanih stvari je večja od zavarovalne vsote), bo višina odškodnine manjša od tiste, do katere bi bili dejansko upravičeni glede na vrednost zavarovanih stvari.

Primer: stavba, ki je vredna 100.000 evrov, je zavarovana za zavarovalno vsoto 80.000 evrov, kar pomeni, da je faktor podzavarovanja 0,8. Če je pri požaru nastala dejanska škoda 20.000 evrov, bo zavarovalnica izplačala le sorazmerni delež škode (torej 16.000 evrov).

Primerjava ponudbe zavarovalnic

V februarju in marcu smo s pomočjo dveh modelnih nepremičnin izvedli primerjavo različnih ponudb zavarovalnic s pripadajočimi premijami, da bi vam tako pomagali pri odločitvi in preverili, na katere dileme in težave lahko naletijo potrošniki pri sklepanju zavarovanja v praksi. Preverjali smo tudi dostopnost in odzivnost zavarovalnih agentov ter kvaliteto njihovih informacij pri obisku na domu.

Primerjali smo ponudbo zavarovanja nepremičnin in premičnin naslednjih zavarovalnic: Adriatic Slovenica, Generali, Grawe, Merkur, Zavarovalnica Maribor, Tilia in Triglav.

Odločili smo se za skupno zavarovanje nepremičnine in stanovanjske opreme na novo vrednost ob predpostavki, da pri zavarovalnici nimamo sklenjenega nobenega drugega zavarovanja in da bomo premijo plačali v enkratnem znesku.

Primerjali smo premije za sklenitev enoletnega zavarovanja. Upoštevali smo ponudbe, ki poleg zavarovanja nevarnosti, ki jih potrebujemo, zajemajo čim manj dodatnih nevarnosti.

zavarovanje
Več si preberite na ZPZ.si tukaj

About Author

Uros B.

Uros B.

je urednik portala Finančni Trgi in finančne revije Alfa. Na borznem parketu je prisoten že vse od leta 2002, ko je svoje prve prispevke objavil na portalu in forumu Vzajemci.com. Aktivno udejstvovanje na področju vzajemnih skladov je nadaljeval v Iliriki DZU, kjer je bil zadolžen za področje trženja vzajemnih skladov. Ker mu raziskovalna žilica ni dala miru, se je znova vrnil v novinarske vode. Kot zunanji sodelavec je sooblikoval vsebino na finančnem portalu Cekin.si., danes pa skrbi za objave aktualnih in zanimivih tematik iz področja osebnih financ na portalu Finančni trgi.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce