Finančni trgi

Prispevki

Potop surovin, a zdaj se prebujajo … le privid ali bližajoča realnost?

Potop surovin, a zdaj se prebujajo … le privid ali bližajoča realnost?
October 08
11:14 2015

Po padcu cen zlata je pravzaprav že vsem jasno, da so se nad surovinami v zadnjih dveh letih zgrnili temni borzni oblaki. Z nekaj svetlimi izjemami cene surovin padajo že od leta 2011 in se trenutno nahajajo na najnižji točki v zadnjih desetih letih. Bloombergov indeks surovin je denimo od vrha do danes izgubil nekaj manj kot 50 odstotkov, po drugi strani pa se večina analitikov strinja, da so padci večinoma neupravičeni in surovine trenutno podcenjene.

A v zadnjem tednu je za marsikoga presenetljivo cena nafte poskočila močno navzgor, saj se je brent nafte dvignil nad psihološko mejo 50 dolarjev za sod. Posledica nenadnega dviga nafte se je nanašala na novico o zadnjem padcu proizvodnje tega črnega zlata.

Se je okrevanje pričelo?

Mnogo analitikov se strinja, da je nenaden dvig cene nafte posledica prevelikega prodajnega pritiska na ceno nafte v zadnjem času. Zato mnogi že namigujejo na tako imenovani “dead cat bounce”, ki zgolj pomeni pričakovano kratkoročno rast pred nadaljnjimi padci nafte. Kljub temu potencial za nadaljnjo kratkoročno rast obstaja, tako se denimo analitiki Commerzbank že izpostavili zares velik skok največjega svetovnega jeklarja ArcelorMittal (za slabih 20 odstotkov) in surovinskega podjetja Glencore (več kot 30 odstotkov). A so pri tem dodali, da je bila ta rast med drugim tudi posledica unovčevanja dobičkov pri tako imenovanih stavah na padec (shortanje oziroma prodajanje na kratko), saj sta omenjeni dve delnici dosegli kar osemletno dno.

Z investiranjem do vrha lestvice najbogatejših na svetu

Zakaj so bile surovine med vlagatelji prezrte?

Med drugim lahko razlage za padce oziroma vpliv na cene surovin najdemo tudi v gibanju valutnih tečajev. Cene surovin so nameč zelo pogojene tudi z gibanjem vrednosti dolarja, pri čemer je povezava med obema obratno sorazmerna – ko se vrednost dolarja povečuje, cene surovin padajo in obratno. Če denimo nek morebitni kupec kave ali sladkorja ti dve surovini kupuje v dolarjih, se njegova kupna moč poveča, kadar cena omenjenih surovin pada.

Z večjo kupno močjo pa naj bi se, vsaj tako pravi teorija, povečalo tudi povpraševanje po teh surovinah. A kot se je izkazalo že večkrat doslej, je teorija nekaj drugega kot praksa. Kljub padcu dolarja v zadnjih letih, se povpraševanje po surovinah ni povečalo, takšen razplet pa odvrača mnoge privržence naložb v surovine. Poleg tega se v naslednjih mesecih pričakuje še dvig obrestne mere s strani FED-a, kar bi še dodatno povečalo vrednost dolarja, kar bi lahko (delno) nevtraliziralo nedavno povečano povpraševanje po surovinah.

OPOMBA: Skrajšan članek je bil objavljen v septembrski številki nove finančne revije ALFA – naroči se zdaj in prejmi vse ugodnosti …

About Author

Uros B.

Uros B.

je urednik portala Finančni Trgi in finančne revije Alfa. Na borznem parketu je prisoten že vse od leta 2002, ko je svoje prve prispevke objavil na portalu in forumu Vzajemci.com. Aktivno udejstvovanje na področju vzajemnih skladov je nadaljeval v Iliriki DZU, kjer je bil zadolžen za področje trženja vzajemnih skladov. Ker mu raziskovalna žilica ni dala miru, se je znova vrnil v novinarske vode. Kot zunanji sodelavec je sooblikoval vsebino na finančnem portalu Cekin.si., danes pa skrbi za objave aktualnih in zanimivih tematik iz področja osebnih financ na portalu Finančni trgi.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce