Finančni trgi

Prispevki

Odgovori na vprašanja našega bralca, ki jih morda želite vedeti tudi vi …

Odgovori na vprašanja našega bralca, ki jih morda želite vedeti tudi vi …
November 10
10:54 2015

Luka Gubo, naš glavni analitik in upravljavec vzajemnega sklada FT Quant, je nedavno našemu bralcu odgovoril na 9 vprašanj, ki bi jih morda želeli vedeti tudi vi ... kaj nam je zaupal?

1.) Ali si FED glede na makroekonomske kazalce v ZDA (in izvoz) ter svetu sploh lahko privošči dvig obrestne mere? Ali je QE4 bolj verjeten kot dvig obrestnih mer?

Tako nizka obrestna mera ima lahko po določenem daljšem obdobju več negativnih učinkov kot pozitivnih, česar se zavedajo tudi na FED-u. V prihodnjih mesecih bo prišlo do dviga, vendar se pri tem poraja vprašanje, v kolikšni meri. Če se bo temeljna obrestna mera dvignila na 0,5 odstotka in tam ostala leto dni, ne moremo ravno govoriti o strogi monetarni politiki.

2.) Ali je stanje na Kitajskem res tako kritično (»kontaminiranih« VP je glede na razvitost borznega trga tam bistveno manj kot na Zahodu, ali potemtakem kriza na borzi res odseva stanje realne ekonomije)? Ali so po vašem poznavanju njihovi podatki o rasti BDP res prirejeni?

Na Kitajskem stanje ni tako kritično, kot pišejo določeni mediji. Težave imajo predvsem v industrijskem sektorju, kjer je upočasnitev rasti zares očitna. Na drugi strani pa je rast storitvenega sektorja robustna in vedno večja, zato tudi v prihodnjih letih lahko pričakujemo relativno visoko (predvsem v primerjavi z razvitim svetom) gospodarsko rast.

Res je sicer, da makroekonomski podatki iz Kitajske niso najboljšega izvora, vendar govorimo tukaj o relativno majhnih manipulacijah. Če je namesto 7-odstotne rasti v prejšnjih dveh četrtletjih bila rast 6,7 odstotna, zaradi tega ne moremo reči, da je gospodarstvo v recesiji.

Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu

Kitajska rast je tako še vedno visoka, ni pa tako visoka kot v preteklosti, in tudi najbrž ne bo še nekaj časa. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da ko je država močno nerazvita (BDP na prebivalca je zelo nizek), lahko gospodarstvo hitro narašča, saj ob uporabi podobnih tehnologij posameznik postane podobno produktiven, ne glede na to, kje je - ali v ZDA ali na Kitajskem. Nekaj podobnega se je v preteklosti dogajalo z visoko rastjo nove delovne sile, ki pa se sedaj močno upočasnjuje. Posledično zato tudi v prihodnjih letih Kitajska ne bo rasla s 10-odstotno stopnjo, bo pa rast zagotovo precej višja kot v razvitem svetu.

Kitajska borza pa je zanimiva iz več vidikov. Prvi je ta, da imajo do nje dostop samo lokalni investitorji (Shanghai, Shenzhen), ki pa nimajo dolgoročnih izkušenj z investiranjem. Zato je tudi nastal ta manjši balonček v zadnjem letu, ki pa je že do neke mere tudi počil. Trgi tam postajajo vedno bolj odprti, kar je na dolgi rok zelo pozitivno, saj bodo tuji investitorji del sredstev preusmerili v kitajska podjetja.

3.) Kakšna je verjetnost za (svetovni) pok borznega balona? Ali so QE zdravilo proti depresiji, ali le pospešujejo pok balona? Kakšno verjetnost prisojate ponovitvi velike depresije iz 1929?

Globalno gledano ne moremo trditi, da se svet trenutno nahaja v borznem balončku. Vsi trgi v razvoju so precej nižji kot so bili kakšno leto nazaj (nekateri so že nekaj časa v medvedjem trendu). Mogoče bi lahko rekli, da so razviti trgi v balončku, predvsem ZDA. V prihodnjih desetih letih tam ni za pričakovati visokih donosov, vendar na žalost ne moremo vedeti, ali to pomeni še 5 let rasti in potem kolaps, ali obratno, ali pa mogoče 10 let čiste stagnacije cen.

QE ni zdravilo proti gospodarski depresiji, saj nima direktnega vpliva na gospodarstvo. Vse kar QE naredi je, da prisili lastnike obveznic v nakup dolgoročnejših obveznic in s tem zniža zahtevane donose na njih. Posledično lahko pride do močnega optimizma na trgu, ki povzroči rast drugih naložb, vendar direktnega vpliva nakup obveznic s strani centralne banke na delnice ali gospodarstvo nima.

Upam se trditi, da se scenarij iz leta 1929 ne bo ponovil.

4.) Vpliv valutnih vojn na prihodnje cene surovin?

Na surovine ima precej večji vpliv dinamika gospodarske rasti tistih držav, ki najbolj povprašujejo po teh surovinah. Upočasnitev rasti na Kitajskem se direktno pozna na večini surovin, posledično pa trpijo podjetja, ki te surovine pridelujejo. Valutne "vojne" pri tem nimajo pomembnejšega vpliva, prej je zgodba obratna - zaradi padca cen surovin, valute gospodarstev, ki so neto proizvajalci teh surovin, močno upadejo.

5.) Gibanje cen nafte v 2016 /2017?

Na žalost nimamo čarobne krogle, ki bi nam razkrila odgovor na to vprašanje. Odvisno je predvsem od tega, koliko podjetij bo zaprlo svoja vrata zaradi nizkih cen nafte (in previsokih stroškov proizvodnje). Načrpanih zalog je še precej, stroški proizvodnje pa z novimi tehnologijami vztrajno padajo. Hkrati pa je gibanje cen nafte seveda odvisno tudi od gospodarske rasti po svetu in razvoju alternativnih energetskih virov.

6.) Kakšno prihodnost prisojate evru? Delitev na »severno« in »južno« evro območje?

Evro bo po vsej verjetnosti ostal v takšni obliki kot je sedaj. Z ustanovitvijo bančne unije bo sistem precej bolj stabilen, možna večja fiskalna povezava pa bi rešila večino sistemskih težav, ki jih ima trenutno EU.

7.) V primeru borznega zloma - katere delnice smatrate za tako 'robustne', da bodo morebitni pok preživele brez večjega pretresa?

Odvisno od tega, kako močan je zlom in kje se zgodi. Bolj smiselno je kupovati naložbe, ki niso na udaru v primeru zloma (recimo varne državne obveznice) kot pa delnice.

8.) Ali ima vaš sklad FT QUANT tovrstno varovalko sistemsko vgrajeno (»kanarček« v rudniku), ali odloča intuicija vas (izkušenih) analitikov?

FT Quant ima varovalko v obliki prilagajanja izpostavljenosti do delniških trgov glede na makroekonomsko stanje. Če pride do nadaljevanja upočasnitve gospodarske aktivnosti po svetu, ali celo prvih znakov recesije, se bo delež delniških naložb v skladu še zmanjšal (trenutno je okoli 45% portfelja v delnicah, ostalo je v obveznicah in prostih sredstvih). Tukaj se uporablja sistematičen pristop, intuiciji se ne sme zaupati, saj ne moremo preveriti ali dejansko deluje in kako je delovala v preteklosti. Tudi ogromno akademskih raziskav potrjuje dejstvo, da preprosti sistematični pristopi delujejo veliko bolje kot intuicija (tako v investiranju, kot tudi pri ostalih poklicih npr. zdravnikih, psihologih, profesorjih, ipd.)

9.) Kakšna je vaša optimalna porazdelitev premoženja (denar, delnice, nepremičnine, plemenite kovine, ......)?

Kot naložbo lahko štejemo vse, kar smo kupili z namenom, da imamo od tega nek prihodek ali zaslužek ob prodaji v prihodnosti. To vključuje tudi nepremičnine, ampak samo tiste, ki niso naš dom. (čeprav nekateri štejejo tudi to kot naložbo). Optimalna alokacija je odvisna od več faktorjev. Največji vpliv na alokacijo mora imeti nagnjenost k tveganju investitorja (vključno s tem ali bo 10% padec premoženja povzročil paniko ali strah pri investitorju in tudi to kdaj investitor potrebuje ta investirana sredstva in zakaj). Drugače je trenutno smiselno imeti malce večji del v delniških trgih v razvoju, malce manj v razvitih trgih, še vedno pa ohranjati precej likvidnih varnih naložb (ali v obliki prostih sredstev ali varnih državnih obveznic) za namene nakupov naložb, ko bodo le-te bolj privlačne.

About Author

Uros B.

Uros B.

je urednik portala Finančni Trgi in finančne revije Alfa. Na borznem parketu je prisoten že vse od leta 2002, ko je svoje prve prispevke objavil na portalu in forumu Vzajemci.com. Aktivno udejstvovanje na področju vzajemnih skladov je nadaljeval v Iliriki DZU, kjer je bil zadolžen za področje trženja vzajemnih skladov. Ker mu raziskovalna žilica ni dala miru, se je znova vrnil v novinarske vode. Kot zunanji sodelavec je sooblikoval vsebino na finančnem portalu Cekin.si., danes pa skrbi za objave aktualnih in zanimivih tematik iz področja osebnih financ na portalu Finančni trgi.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce