Finančni trgi

Prispevki

Zakaj so se ‘pametni’ študentje raje učili, kot šli na ulice protestirat?

Zakaj so se ‘pametni’ študentje raje učili, kot šli na ulice protestirat?
May 19
11:55 2010

Zaradi lastne varnosti bi marsikdo sprva pomislil, po tem ko so po zraku letele granitne kocke na včerejšnjih demonstracijah.

Na temo študentskih demonstracij, ki je bolj kot uspeh izpadel kot polomija, sedaj kroži veliko šal – ena izmed teh je tudi ta, ko oče vpraša sina, zakaj ni šel na ulice skupaj s svojimi rojaki demonstrirat? Nakar ga sin hitro popravi in reče, da preprosto ne more, saj se mora za razliko od ostalih učiti.

In ravno to je glavni problem, da so se študentje znajdli v tej zmenjšavi, saj če bi bilo večina njihovega časa namenjena študiju (in ne delu), jih predlagane omejitve glede malega dela (to seveda ne pomeni, da študent ne bo smel delati!) niti ne bi tako prizadele.

Po podatkih OECD slovenski študentje v povprečju študirajo 6,8 leta, kar je najdlje od vseh članic EU. Po svoje  je to popolnoma razumljivo, saj se v naši državi splača biti študent in izkoriščati študentski status in bonitete, ki jih nudi država.

Še bolj kot študent pa se splača biti študentski funkcionar. Študentske organizacije so s provizijo od študentskega dela v najboljših časih prejemali tudi 15 milijonov evrov letno (podatek za leto 2007), zato ni nič čudnega, da se za svoje pravice borijo na vse pretege.

Na Finskem denimo, kaj takega nikoli ne bi bilo mogoče. Ivan Leban, ki je bil med leti 2001 in 2005 prorektor Univerze v Ljubljani, je že pred časom opozoril, da je delovanje študentskih organizacij na Finskem urejeno popolnoma drugače.

Tam študentje plačajo članarino, iz članarine pa se nato plača delo študentske organizacije. Ker gre tam bolj za simbolične honorarje, se dela bolj otepajo – za razliko od naših študentskih funkcionarjev, ki se borijo za ugodnosti na vsakem koraku.

studentZakaj se zdi, da je ta "stavka“ bolj namenjena preživetju študetskih organizacij in študentskih servisov kot pa za pravice študentskega dela?

Zakaj je beseda stavka v narekovaju? Zato ker beseda stavka pomeni prenehanje dela za določen čas. Bolj primerna bi bila beseda demonstracija – toda ta zamenjava besede ni tako naključna kot se na prvi pogled zdi, saj je bila očitno skrbno premišljena poteza organizatorjev demonstracij.

V letu 2008 je študentski organizaciji pripadalo 37,5 odstotkov vseh sredstev namenjenih iz koncesijskih dajatev študentskega dela  (malo več kot 15 milijonov evrov).

Podoben znesek, torej malo več kot 15 milijonov evrov, pa se je v obliki provizij prek dela na študentske napotnice stekel tudi v blagajne študentskih servisov.

Po novem pa je za Študentsko organizacijo Slovenije iz naslova malega dela predvidenih le 4 odstotke (leta 2011 bo ŠOS prejela 4 odstotke, leta 2012 le 3 odstotke, leta 2013 naprej pa  le še dva odstotka odstotka sredstev iz koncesijskih dajatev) – torej bi namesto 15 milijonov prejela le malo več kot 1,5 milijona evrov sredstev.

Razlika je torej tako ogromna, da se za to splača iti na ulice! Še huje pa bi malo delo prizadelo študentske servise, saj bi izginili iz zemljevida pravnih oseb.

V času odkar je bil predlog o malem delu podan, se je odpravila tudi omejitev zgornje urne postavke. Predvideva pa se omejitev zaslužka letnega zaslužka na okoli 6.000 evrov.

To mejo naj bi v lanskem letu prekoračilo manj kot petina vseh študentov, ki delajo prek študentskih napotnic. Napovedi o tem, da se bo vsem študentom z uvedbo malega dela omejila pravica do dela, so torej pretirane.

Se pa poraja vprašanje, koliko je teh študentov, ki so prekoračili letni zaslužek 6.000 evrov, dejansko to mejo prestopilo zaradi lastnih zaslužkov in koliko je tistih, ki so poleg lastnega zaslužka na svojo napotnico "vzeli" še delo kakšnega drugega in pri tem pobrali tistih magičnih 10 odstotkov od nakazila.

In koliko bo zakon o malem delu študenta udaril po žepu?

Študentka, ki je v povprečju prek študentskih napotnic zaslužila 440 evrov neto na mesec, bo v primeru uvedbe malega dela zaslužila v povprečju le 365 evrov neto na mesec.

Bo pa zaradi prispevkov za socialno varnost, ki jih po novem uvaja zakon o malem delu, ta študentka za delodajalca v povprečju za skoraj 70 evrov dražja kot pa je sedaj.

Nekateri delodajalci že zdaj napovedujejo, da bodo zato študente množično odpuščali, saj se v primeru uvedbe malega delo ne bodo mogli privoščiti tako visoke obdavčitve. To pa bi lahko le še dodatno spodbudilo delo na črno, kar pa je čisto nasprotje, kar zakon o malem delu "obljublja". Nadzor nad tem bo torej ključnega pomena.

About Author

Uros B.

Uros B.

je urednik portala Finančni Trgi in finančne revije Alfa. Na borznem parketu je prisoten že vse od leta 2002, ko je svoje prve prispevke objavil na portalu in forumu Vzajemci.com. Aktivno udejstvovanje na področju vzajemnih skladov je nadaljeval v Iliriki DZU, kjer je bil zadolžen za področje trženja vzajemnih skladov. Ker mu raziskovalna žilica ni dala miru, se je znova vrnil v novinarske vode. Kot zunanji sodelavec je sooblikoval vsebino na finančnem portalu Cekin.si., danes pa skrbi za objave aktualnih in zanimivih tematik iz področja osebnih financ na portalu Finančni trgi.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce