Finančni trgi

Prispevki

Pričakovanja glede naslednjih korakov Feda znižala cene delnicam

Pričakovanja glede naslednjih korakov Feda znižala cene delnicam
June 15
14:46 2013

Delnice podjetij na svetovnih borzah so teden v povprečju končale nižje, in to tudi tokrat zaradi negotovosti glede naslednjih korakov ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Na trgih je tako še vedno v ospredju vprašanje, ali bo Fed končal program odkupovanja obveznic. K padcu tečajev so prispevali tudi mešani makroekonomski podatki.

Tudi v tem tednu so se investitorji tako pripravljali na potencialni konec Fedove ohlapne denarne politike, natančneje programa t.i. kvantitativnega sproščanja, s katerim centralna banka na sekundarnem trgu odkupuje državne in hipotekarne obveznice.

Percepcija investitorjev je takšna, da ti ukrepi dodajajo likvidnost na trg in posledično zvišujejo cene delnicam, njihov konec pa bi poslal cene delnic nižje, so mnenja analitiki slovenskega finančnega portala financnitrgi.com.

Ob tem izpostavljajo tudi nekaj prevzemnih aktivnosti. Spletni velikan Google je tako zmagal v prevzemni bitki za izraelsko podjetje Waze, ki razvija istoimensko navigacijsko aplikacijo. Google naj bi zanj odštel 1,1 milijarde dolarjev. Za nakup družbe sta se potegovala tudi Apple in Facebook, Google pa si bo s prevzemom utrdil tudi prednost na trgu spletnih zemljevidov in navigacije.

O prevzemnih ponudbah je bilo govora tudi na slovenski borzi, kjer je v teku tedna postajalo vse bolj jasno, da bo hrvaškemu Agrokorju tokrat očitno vendarle uspelo kupiti 53-odstotni lastniški delež Mercatorja. Cena delnice je posledično v minulem tedni poskočila za petino, uradno pa so podpis prodajnega sporazuma prodajalci in hrvaški koncern objavili po petkovem zaprtju borze.

Pregled makroekonomskih kazalcev

Objavljeni makroekonomski podatki v tem tednu so bili mešani. V ZDA so analitike pozitivno presenetili podatki o majski trgovini na drobno. Ta se je glede na april okrepila za 0,6 odstotka.

Po drugi strani pa so podatki o razpoloženju med potrošniki nekoliko razočarali. Indeks Univerze Michigan je v začetku junija glede na maj upadel z 84,5 na 82,7 točke, kar pa je bila še vedno druga najvišja vrednost v zadnjih osmih mesecih.

Guverner japonske centralne banke Haruhiko Kuroda s svojimi komentarji po seji osrednjega organa japonske denarne politike ni uspel vliti dodatnega zaupanja investitorjem,. Kuroda je sicer zagotovil, da centralna banka počne vse, kar je v njeni moči, a trgi so pričakovali še kakšen dodaten ukrep, ki pa ga ni bilo. To je vodilo v prodajo japonskih delnic in nakupe japonskega jena.

Podatki o industrijski proizvodnji v Veliki Britaniji so vlagatelje negativno presenetili, saj je ta maja upadla za 0,2 odstotka, stopnja brezposelnosti pa je ostala pri 7,8 odstotka. V Avstraliji je stopnja brezposelnosti upadla na 5,5 odstotka.

Prihodnji teden bodo v ZDA objavili podatke o inflaciji, številu izdanih gradbenih dovoljenj in prodaji obstoječih nepremičnin, napovedane pa so tudi nekatere objave o razmerah v predelovalnih dejavnostih.

Najpomembnejši dogodek tedna bo zagotovo zasedanje Odbora za odprti trg Federal Reserve v torek in sredo, vlagatelji pa bodo nestrpno čakali na izjave Fedovega predsednika Bena Bernankeja po seji.

V Evropi se pričakujejo podatki o prvih ocenah gibanja indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) in razpoloženja med nemškimi in evropskimi institucionalnimi investitorji, merjenega z indeksom ZEW.

Teden bo tudi politično obarvan, saj se bodo na Severnem Irskem sestali voditelji sedmih industrijsko najrazvitejših držav na svetu in Rusije (G8), zasedali pa bodo tudi finančni ministri evroskupine in celotne EU. Z Otoka bodo sporočili podatke o inflaciji in trgovini na drobno.

Dogajanje na trgih

Delniški trgi po svetu so teden v povprečju končali nižje. Širši ameriški indeks Standard & Poor's 500 je beležil 1,01-odstotni padec, industrijski indeks Dow Jones je izgubil 1,17 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je končal 1.32 odstotka nižje.

Frankfurtski indeks DAX je izgubil 1,54 odstotka, pariški indeks CAC 40 je zdrsnil za 1,74 odstotka, londonski FTSE pa za 1,62 odstotka.

V Aziji je šanghajski osrednji indeks izgubil 2,21 odstotka, tokijski Nikkei pa je s padcem v višini 1,48 odstotka nadaljeval medvedji trend. Hongkonški indeks Hang Seng je teden sklenil 2,81 odstotka nižje.

Ljubljanska borza je bila ena redkih, ki je teden končala obarvana zeleno, saj je indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP teden končal 3,32 odstotka višje. V indeksu so največ pridobile delnice Mercatorja, ki so ta teden narasle za 19,38 odstotka.

Zagrebški indeks Crobex je izgubil 2,61 odstotka, beograjski indeks Belex 1,8 odstotka, dunajski ATX pa 1,63 odstotka.

Zahtevana donosnost na 10-letne ameriške obveznice se je malce znižala na 2,13 odstotka, pri nemških obveznicah pa je upadla na 1,51 odstotka.

Donosnost italijanskih obveznic je glede na prejšnji teden narasla na 4,28 odstotka, rast donosnosti so beležile tudi španske obveznice, za katere so vlagatelji na sekundarnem trgu ob koncu tedna zahtevali 4,58-odstotni donos do dospetja.

Zahtevana donosnost slovenskih državnih obveznic z dospetjem v letu 2024 se je po podatkih elektronske borze MTS na koncu tedna malce znižala, in sicer na 6,44 odstotka, potem ko je med tednom za čisto kratek čas dosegla že tudi 6,76 odstotka. Močneje se je zahtevana donosnost znižala v petek.

Na valutnih trgih je evro pridobil 0,97 odstotka vrednosti in je trenutno zanj treba odšteti 1,3346 dolarja.

Cena severnomorske nafte vrste brent je teden končala pri 105,84 dolarja za 159-litrski sod, kar predstavlja 1,23-odstotno rast.

Cena zlata ostaja pod 1400 dolarjev na 31,1-gramsko unčo. Po 0,5-odstotni rasti ta teden je končala pri 1391,5 dolarja. Cena srebra je pridobila 1,66 odstotka in končala pri 22,06 dolarja na 31,1-gramsko unčo, še navajajo analitiki portala financnitrgi.com.

About Author

Luka Gubo

Luka Gubo

je kvantitativni analitik pri podjetju Finančni Trgi d.o.o. in upravljavec sklada FT Quant, in ima dolgoletne izkušnje na področju razvoja kvantitativnih modelov in investicijskih strategij. Njegov fokus je implementacija ugotovitev priznanih svetovnih akademikov v prakso, kar pomeni razvoj investicijskih pristopov, ki imajo visoke tveganju prilagojene donose. Zagovarja popolno transparentnost delovanja in čim bolj sistematično odločanje v investicijskem procesu. Za slovenske medije je pogosto vir informacij ali v obliki posvetov ali pisanja prispevkov in kolumn. Njegovi prispevki in komentarji so bili objavljeni v vseh večjih slovenskih medijih (Planet Siol.net, 24ur.com, Delo, Dnevnik, Finance, RTV Slo, Radio Slovenija, Val202, idr.)

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce