Finančni trgi

Prispevki

 Breaking News

Vzajemni skladi se prodajajo kot vroče žemljice, vsrkanih na milijone evrov

Vzajemni skladi se prodajajo kot vroče žemljice, vsrkanih na milijone evrov
October 19
11:22 2015

Po poročilu Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ter objavah v številnih medijih je število vlagateljev in vplačil v vzajemne sklade v zadnjem letu in pol skokovito naraslo.

Kot poroča ATVP naj bi se v zadnjih 18 mesecih število vlagateljev v vzajemne sklade povečalo za več kot 4000, medtem ko se je v istem obdobju vrednost vseh prihrankov v slovenskih vzajemnih skladih narasla za slabe pol milijarde evrov.

Razloge za vse večjo priljubljenost vzajemnih skladov je treba iskati v vse višji donosnosti, ki jo izkazujejo delniške naložbe po svetu, zato ni presenetljivo, da so največ novih sredstev privabili prav delniški vzajemni skladi.

Vse informacije o varčevanju v skladih na enem mestu

Na drugi strani pa bančni depoziti izkazujejo skromne rezultate, zato je beg sredstev v vrednostne papirje še toliko bolj razumljiv. Za primerjavo – letni donosi večine slovenskih delniških vzajemnih skladov so v letu 2014 dosegli deset ali več odstotkov, medtem ko se je obrestna mera za bančni depozit gibala precej pod mejo dveh odstotkov.

Graf: Vrednost sredstev vzajemnih skladov in število vlagateljev v vzajemne
 sklade v obdobju od decembra 2014 do maja 2015

graf vlagatelji in sredstva

Vir: ATVP, 2015.

Se zgodovina ponavlja?

Na spletnem portalu Finance.si poročajo o tem, da se je v septembru priliv v slovenske delniške vzajemne sklade zopet povečal. V zadnjih 9 mesecih so bili prilivi slovenskih vlagateljev daleč najvišji, še posebej če jih primerjamo znotraj enakih obdobij po izbruha krize leta 2008.

A kljub nedavnim prilivom varčevanje v banki še vedno ostajajo absolutni zmagovalec, saj naj bi imel povprečni slovenski varčevalec letos avgusta na banki 7.436 evrov prihrankov, medtem ko naj bi imel povprečni vlagatelj v tem istem obdobju v vzajemnih skladih naloženih le 1.072 evrov prihrankov. Pri tem pa je zanimivo to, da je od tega več kot 60 odstotkov vseh teh sredstev investiranih v delniške vzajemne sklade.

Nekateri v stroki tako že namigujejo, da zopet gledamo ponovitev začaranega borznega kroga. V obdobju borznega dna (2009-2010), ko so bile delnice najbolj podcenjene, so mnogi takrat varčevali na banki in vlagali v le varne finančne instrumente. Zdaj ko skokovita rast svetovnih delnic traja že dolgih sedem let, obrestne mere na bankah pa ostajajo na rekordno nizkih ravneh, pa slovenski vlagatelji očitno prenašajo svoja sredstva iz bank in jih zopet nalagajo v delnice, ki ponovno postajajo vroči naložbeni hit.

OPOMBA: Skrajšan članek je bil objavljen v septembrski številki nove finančne revije ALFA – naroči se zdaj in prejmi vse ugodnosti …

About Author

Uros B.

Uros B.

je urednik portala Finančni Trgi in finančne revije Alfa. Na borznem parketu je prisoten že vse od leta 2002, ko je svoje prve prispevke objavil na portalu in forumu Vzajemci.com. Aktivno udejstvovanje na področju vzajemnih skladov je nadaljeval v Iliriki DZU, kjer je bil zadolžen za področje trženja vzajemnih skladov. Ker mu raziskovalna žilica ni dala miru, se je znova vrnil v novinarske vode. Kot zunanji sodelavec je sooblikoval vsebino na finančnem portalu Cekin.si., danes pa skrbi za objave aktualnih in zanimivih tematik iz področja osebnih financ na portalu Finančni trgi.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce