Finančni trgi

Prispevki

Zakaj slovenske banke ne financirajo gospodarstva?

Zakaj slovenske banke ne financirajo gospodarstva?
November 02
12:37 2015

Po prenosu slabih terjatev na DUTB in velikim dokapitalizacijam z davkoplačevalskim denarjem, so največje slovenske banke precej lažje zadihale. Kljub temu pa se kreditna aktivnost v tem obdobju ni močneje povečala, kljub temu, da so sedaj bilance bank precej bolj stabilne z visoko kapitalsko ustreznostjo in relativno poceni viri financiranja.

V letu 2014 so največje tri (NLB, NKBM in Abanka) zmanjšale bilančno vsoto za skoraj 1,5 milijarde evrov, trend zmanjševanja kreditne izpostavljenosti (da banke izdajajo precej manj kreditov kot jih je bilo poplačani ali odpisanih) pa se je nadaljeval tudi v prvi polovici letošnjega leta med večino slovenskih bank, vendar ne tako intenzivno. V prvih osmih mesecih poslovanja, se je obseg kreditov po podatkih UMAR-ja znižal za 690 milijonov evrov. Od tega je bilo novo izdanih kreditov 6,7 milijarde, kar je 2 odstotka manj kot v istem obdobju lani, poplačanih kreditov pa je bilo skoraj 7,4 milijarde evrov.

Če se osredotočimo samo na gospodarstvo, se je obseg kreditov zmanjšal še bolj - za kar 800 milijonov evrov, kar kaže na očitno nadaljevanje trenda razdolževanja slovenskih podjetij, ki to počno relativno počasi. Hkrati so zaradi še vedno visoke prezadolženosti podjetja močno omejena pri najemanju novih kreditov, saj so banke precej bolj previdne pri odobravanju le teh.

Na padec višine novih kreditov vpliva tudi trend v ročnosti depozitov - vse več je depozitov na vpogled oz. kratkoročnih depozitov, kar bankam otežuje delo predvsem zaradi potencialnih likvidnostnih težav. V primeru, ko so depoziti dolgoročnejše narave, banka z veseljem odobri nove kredite, saj ve, da v naslednjih mesecih ali celo letih ne bo prišlo do večjih dvigov depozitov. V trenutnem stanju pa tega ne morejo zagotoviti - če pride do množičnega dviga denarja iz bank, po tem ko banke izdajo večje število novih kreditov, lahko nastopijo velike likvidnostne težave in tega scenarija si ne želi imeti nobena banka.

Kljub temu, da so trenutno naše največje tri zelo dobro kapitalizirane (v povprečju imajo kapitalsko ustreznost nad 20 odstotkov), pa novih kreditov ne izdajajo predvsem iz enega pomembnejšega razloga - povpraševanje po kreditih je manjše.

Slovensko gospodarstvo je po krizi v klasični fazi razdolževanja, ki po navadi traja vsaj 5 let, lahko tudi več kot desetletje. V tem času se podjetja osredotočajo na to, kako poplačati stare kredite in manj s tem, kako širiti proizvodnjo ali storitve, ki bi jih financirali z novimi krediti. Seveda je veliko izjem, ampak če pogledamo skupen seštevek, je prav prej opisan scenarij pomembna značilnost tega dela gospodarskega cikla.

Kdaj bodo banke začele bolj aktivno kreditirati podjetja pa ni samo odvisno od bank, ampak predvsem od stanja v gospodarstvu. V zadnjih mesecih so bili makroekonomski podatki relativno dobri. Če ostanejo takšni tudi v prihodnje, bo delo bankirjev precej lažje, saj bo vse več kakovostnih projektov, ki se jih bo splačalo financirati glede na tveganost. Višja gospodarska rast pa s seboj povleče tudi višjo zaposlenost, posledično višjo potrošnjo in boljše denarne tokove preveč zadolženih podjetij, ki bodo te dolgove precej lažje poplačali v prihodnje.

image (3)

Poglejmo si še nekaj številk:

  • NLB je v prvem polletju zmanjšala obseg kreditov za 161 milijonov evrov (2,9-odstotni padec)
  • NLB Skupina je obseg kreditov zmanjšala za 330 milijonov evrov (4,4 -odstotni padec)
  • Kapitalska ustreznost NLB je bila na dan 30.6.2015 kar 22,8 odstotna
  • Delež slabih kreditov se je znižal na 10,4 odstotka
  • Skupina NKBM je v prvem polletju zmanjšala obseg kreditov za 138 milijonov evrov (7,5-odstotni padec)
  • NKBM je obseg kreditov zmanjšala za 60 milijonov evrov (3,9-odstotni padec)
  • Kapitalska ustreznost NKBM je bila na 30.6.2015 celo 24,08 odstotna
  • Abanka je v prvem polletju zmanjšala obseg kreditov za 13 milijonov evrov (1,2-odstotni padec)
  • Kapitalska ustreznost Abanke je bila na 30.6.2015 20,7 odstotna

unnamed

About Author

Luka Gubo

Luka Gubo

je kvantitativni analitik pri podjetju Finančni Trgi d.o.o. in upravljavec sklada FT Quant, in ima dolgoletne izkušnje na področju razvoja kvantitativnih modelov in investicijskih strategij. Njegov fokus je implementacija ugotovitev priznanih svetovnih akademikov v prakso, kar pomeni razvoj investicijskih pristopov, ki imajo visoke tveganju prilagojene donose. Zagovarja popolno transparentnost delovanja in čim bolj sistematično odločanje v investicijskem procesu. Za slovenske medije je pogosto vir informacij ali v obliki posvetov ali pisanja prispevkov in kolumn. Njegovi prispevki in komentarji so bili objavljeni v vseh večjih slovenskih medijih (Planet Siol.net, 24ur.com, Delo, Dnevnik, Finance, RTV Slo, Radio Slovenija, Val202, idr.)

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce