Finančni trgi

Prispevki

Se Grkom vedno znova uspe rešiti ‘v končnici’?

Se Grkom vedno znova uspe rešiti ‘v končnici’?
June 23
06:12 2015

Grška kriza zopet buri duhove in polni naslovnice časopisov iz vsega sveta. Še vedno potekajo pogajanja, katerim ni videti konca, kljub temu pa so trgi optimistični, kar je razvidno tudi iz visoke rasti cen evropskih delnic (nemški DAX je v zadnjih dveh dneh narasel za več kot 5 odstotkov).

Grčija je s svojimi 177% dolgom glede na BDP ena najbolj zadolženih evropskih držav in to celo po tem, ko je prišlo do delnega odpisa dolgov v letu 2012. Vzrok prekomernega zadolževanja pred krizo je bila močna želja po visokih državnih izdatkih, ob tem pa je bil davčni sistem popolnoma neučinkovit. Dodatno pa jim pri tej politiki pomagal tudi poceni denar (spomnimo se, Grki so se med leti 2002 in 2007 zadolževali po isti obrestni meri kot Nemci).

Trenutno je največje nestrinjanje pri pogajanjih med trojko in Grčijo predvsem v višini strukturnega proračunskega presežka in pokojninskem sistemu. Evropa želi, da bi Grčija letos imela 1-odstotni strukturni presežek, v letu 2016 2-odstotni in v 2017 3,5 odstotni, kar pa Grkom ne ustreza.

Glede pokojnin je cilj posojilodajalcev znižanje grškiih izdatkov za pokojnine iz trenutnih 16 odstotkov na 15 odstotkov, čemur pa Grčija nasprotuje. Tri institucije, ki so Grčijo rešile v letu 2012 (EU, IMF, ECB), vidijo največjo težavo pokojninskega sistema v prehitrem upokojevanju grških delavcev, ki pa imajo tudi nadpovprečno visoke pokojnine glede na BDP.

Grki naj bi privolili v znižanje pokojnin in zmanjšanje obrambnih izdatkov

Do sedaj so Grki sprejeli že precej reform, pobiranje davkov postaja bolj učinkovito, državna potrošnja se je močno znižala, tudi notranjo devalvacijo so dosegli z nižanjem plač (v povprečju 17 odstotkov), vendar bo potrebno te reforme nadaljevati, da jim bodo trgi znova zaupali in pričeli posojati denar po nizkih obrestnih merah.

Črni scenarij

Če kljub očitnem napredku v pogajanjih pride do zapletov in potencialnega bankrota Grčije, bi to imelo relativno močan vpliv na EU, zelo močan vpliv pa seveda na Grčijo. V primeru bankrota Grki ne bi mogli izplačati plač več kot 600 tisoč javnim uslužbencem, ter pokojnin več kot 2,4 milijona upokojencem. Posledično bi to pomenilo še hujšo krizo kot je trenutna v Grčiji, saj bi se potrošnja krepko zmanjšala in deflacijski pritiski bi bili še močnejši.

Kot rešitev bi verjetno Grčija videla izhod iz monetarnega območja in uvedbo nove drahme, ki bi takoj po prehodu iz evra močno upadla - ocenjuje se, da med 50 in 70 odstotkov. Vse storitve in produkti, ki jih Grčija uvaža, bi postali krepko predragi, tujcem bi se pa počitnikovanje na grških otokih še toliko bolj pocenilo. Pozitivnih učinkov iz devalvacije valute ne bi bilo, saj je grški izvoz glede na BDP relativno nizek.

Trenutna težava

Tudi če do črnega scenarija ne pride, imajo grške banke velike težave, saj varčevalci prekinjajo vezave in dvigujejo svoja sredstva. Samo v preteklem tednu je iz grških bank odteklo več kot 6 milijard evrov, takšen trend se nadaljuje tudi v tem tednu. Dvom državljanov v uspešno zaključena pogajanja ostaja in se preliva v nezaupanje glede bančnega sistema, ki pa bi v primeru nove valute pretvoril vse depozite v novo drahmo.

Vsi udeleženi v pogajanjih si želijo uspešne rešitve, saj se zavedajo, da so stroški bankrota in izhoda iz evroobmočja krepko višji kot stroški nadaljevanja izvajanja reform in varčevalnih ukrepov. Zaenkrat kaže, da se bo v zadnji minuti zadnje četrtine znova vse dobro končalo.

About Author

Luka Gubo

Luka Gubo

je kvantitativni analitik pri podjetju Finančni Trgi d.o.o. in upravljavec sklada FT Quant, in ima dolgoletne izkušnje na področju razvoja kvantitativnih modelov in investicijskih strategij. Njegov fokus je implementacija ugotovitev priznanih svetovnih akademikov v prakso, kar pomeni razvoj investicijskih pristopov, ki imajo visoke tveganju prilagojene donose. Zagovarja popolno transparentnost delovanja in čim bolj sistematično odločanje v investicijskem procesu. Za slovenske medije je pogosto vir informacij ali v obliki posvetov ali pisanja prispevkov in kolumn. Njegovi prispevki in komentarji so bili objavljeni v vseh večjih slovenskih medijih (Planet Siol.net, 24ur.com, Delo, Dnevnik, Finance, RTV Slo, Radio Slovenija, Val202, idr.)

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce