Finančni trgi

Prispevki

Žito: Cena pšenice za 227 odstotkov višja kot lani

Žito: Cena pšenice za 227 odstotkov višja kot lani
January 14
08:14 2011

Trenutne cene žit na svetovni borzi so izredno visoke. Cena pšenice je v tem trenutku višja od cene pšenice v januarju 2010 za kar 227 odstotkov, so v največjem slovenskem pekarskem podjetju Žito pojasnili razloge za aktualno podražitev kruha.


Cena pšenice na mednarodnih trgih ima pomemben vpliv na ceno kruha v Sloveniji, ker je slovenska živilska panoga zaradi nizke samooskrbe primorana kupovati surovine na mednarodnem trgu. S tem dvig cen na tujih borzah neposredno vpliva tudi na cene končnega proizvoda v Sloveniji, so pojasnili za STA.

Prav z namenom zmanjšanja te odvisnosti od mednarodnega trga so v okviru sekcije pekarstva in mlinarstva pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij že lani sredi poletja dali pobudo za povečan odkup domače pšenice.

Slovenski pridelovalci žit in predstavniki mlinsko-predelovalne industrije so nato konec lanskega leta podpisali dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige in s tem naredili prvi korak pri reševanju problematike samooskrbe z žiti in odkupom slovenskih žit, dolgoročno pa tudi vplivom dogajanja na mednarodnih borzah na ceno kruha v Sloveniji.

Znotraj žitne verige so se namreč s tem dogovorom uspeli uskladiti glede modela odkupa, ki bo omogočal dolgoročen in transparenten vpogled v odkupne pogoje, kar bo koristilo tako slovenskim pridelovalcem kot tudi odkupovalcem. Hkrati pa so tudi uskladili priporočila in parametre pri pridelavi pšenice.

Razlogi za podražitev kruha sicer, tako v Žitu, tičijo tudi v nenehni rasti cen maščobe, sladkorja, embalaže, energentov in stroškov dela v zadnjih mesecih ter na drugi strani stagnaciji cen kruha od leta 2007 dalje.

wheatV Žitu so zato cene nekaterih njihovih vrst kruha ter pekovskega peciva in slaščic zvišali v povprečju za 6,5 odstotka. Cene so zviševali ali jih še bodo še nekateri slovenski pekarji, so za STA potrdili v trgovskih verigah Tuš in Mercator. V slednji so še dodali, da njihova Pekarna Grosuplje cen ne bo zviševala, ker so uspeli optimizirati režijske stroške.

Ob vsem tem v Žitu poudarjajo, da so kot pekarsko podjetje zgolj eden od členov v celotni prehranski verigi, kar jim zmanjšuje manevrski prostor prilagajanja končnih cen izdelkov za potrošnike glede na gibanje stroškov, tako na domačem kot na tujih trgih.

Poleg tega izpostavljajo, da so trenutne maloprodajne cene kruha v Sloveniji pod ravnjo povprečne cene kruha v EU, kar omejuje njihovo možnost iskanja notranjih rezerv za blažitev visokih cen pšenice.

Navajajo še, da so se določene evropske države že konec lanskega leta soočile z dvigom cen kruha, nekatere druge pa že napovedujejo dvig cene v letošnjem letu.

Avstrija, ki je že v preteklosti imela za 26 odstotkov višjo maloprodajno ceno kruha kot Slovenija, je denimo že lansko jesen izvedla sedemodstotno podražitev kruha. V Nemčiji, v kateri so maloprodajne cene kruha za desetino višje od slovenskih, pa tudi že napovedujejo dvo- do triodstotni dvig cen v letošnjem letu.

About Author

Uros B.

Uros B.

je urednik portala Finančni Trgi in finančne revije Alfa. Na borznem parketu je prisoten že vse od leta 2002, ko je svoje prve prispevke objavil na portalu in forumu Vzajemci.com. Aktivno udejstvovanje na področju vzajemnih skladov je nadaljeval v Iliriki DZU, kjer je bil zadolžen za področje trženja vzajemnih skladov. Ker mu raziskovalna žilica ni dala miru, se je znova vrnil v novinarske vode. Kot zunanji sodelavec je sooblikoval vsebino na finančnem portalu Cekin.si., danes pa skrbi za objave aktualnih in zanimivih tematik iz področja osebnih financ na portalu Finančni trgi.

Related Articles

Nova finančna revija ALFA

Naročite se na najbolj informativen tromesečnik za finančne navdušence!

Naročnina na revijo

Prodajne lokacije

Za oglaševalce