V zadnjem času v uredništvo prejemamo vse več zaskrbljujočih vprašanj v obliki ‘so moji prihranki na NLB-ju res varni‘ ali ‘če evro propade, kaj se bo zgodilo z mojimi depozitom na banki‘ in podobno.
V časopisih, na televiziji in v drugih medijih lahko vsak dan dobite veliko informacij o evropski dolžniški krizi, kakšne težave imajo države PIIGS z odplačevanjem dolgov, kako se voditelji EU dogovarjajo o rešitvi težav itd. Vendar pa verjetno redko kdaj naletite na informacije o tem, kako ta kriza vpliva na banke oz. celoten bančni sistem (tudi v Sloveniji).
Smo res lahko prepričani v brezpogojno varnost svojih depozitov, kot nam poznavalci radi zatrjujejo? Poglejmo si nekaj dejstev o slovenskem bančnem sistemu in o naši največji banki– NLB.
• Tržna vrednost NLB je trenutno približno 400 milijonov evrov.
To ugotovimo tako, da primerjamo ostale banke, ki so na borzi in imajo določeno tržno ceno, z našo največjo slovensko banko NLB. Izračunamo povprečno razmerje med tržno kapitalizacijo (ali ceno delnic) in vrednostjo kapitala na bilanci (ali knjigovodsko vrednost delnice). To razmerje (poimenovano tudi P/B) je v povprečju za velike slovenske in druge evropske banke približno 0,3 (od 0,25 – 0,35).
Tako dobimo ocenjeno tržno vrednost v višini 400 milijonov €, saj je trenutna vrednost kapitala v NLB skupini 1.103 milijonov evrov in če jo pomnožimo z relativno visokim razmerjem P/B (0,35), dobimo 386 milijonov. Če pa za P/B vzamemo najmanjše razmerje (0,25) bi bila trenutna cena celo pod 300 milijonov.
Ob 400 milijonski dokapitalizaciji bi se vrednost kapitala resda povečala, vendar ne bi veliko vplivala na razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo – banka bi bila vredna približno 500 milijonov €.
• Delež slabih posojil NLB skupine se veča (2008 – 3,8%; 2009 – 8,9%; 2010 – 14,5%)
Za slaba posojila se štejejo tista, ki s plačilom zamujajo več kot 90 dni. Zaradi prezadolženosti podjetij, nizke gospodarske rasti, padca bonitetnih ocen bank in kreditojemalcev ter ostalih faktorjev, se delež slabih posojil veča. Ocene za 2011/2012 niso nič kaj rožnate – delež slabih posojil naj bi poskočil na 18%.
In še eden pomemben podatek za primerjavo: delež slabih posojil (za 2010 v povprečju) velikih slovenskih bank je 14%, ta isti delež pa znaša za banke v tuji lasti zgolj 8,7%.
• Kar 21% vseh posojil gradbenemu sektorju je slabih posojil
Banke z tujimi lastniki pa imajo ta delež precej nižji: le 14%
Prav tako je slabih skoraj 25% posojil sektorju imenovanem Finančno posredništvo (pretežno nefinančni holdingi), medtem ko imajo tuje banke pri nas ta delež le
7,5.odstoten.
• Obseg oslabitev se bo večal zaradi premajhnih dosedanjih oslabitev glede na slaba posojila
Zaradi tega lahko pričakujemo ponovne slabe rezultate NLB in ostalih slovenskih bank.
• NLB mora v letu 2011 odplačati 180 milijonov evrov dolga do tujine. V letu 2012 pa bo ta številka narasla na kar 310 milijonov evrov!
Poleg tega pa naj bi v naslednjem letu depoziti iz strani Republike Slovenije upadli za polovico, kar pa bo le še bolj poslabšalo bilanco. Tako bodo potrebne nove zadolžitve (pri tem se poraja vprašanje, po kakšni obrestni meri – zagotovo ne nizki!).
• Slovenske banke bodo potrebovale 2,5 milijarde evrov svežega kapitala
Ob uresničeni napovedi rasti slabih posojil na 18% vseh posojil, bodo slovenske banke potrebovale 2,5 milijarde evrov novega kapitala (7% BDP), če želijo ohraniti trenutno zahtevano temeljno kapitalsko ustreznost 10 odstotkov.
• Tuje banke povečujejo količino posojil gospodinjstvom
Letna stopnja rasti posojil gospodinjstvom raste hitreje v podružničnih bankah tujih lastnikov kot v velikih slovenskih bankah.
• Celoten slovenski bančni sistem se mora do 2012 zadolžiti za novih 7 milijard evrov
Ker jim do konca leta 2012 zapade 48 odstotkov vseh obveznosti do tujine (torej polovica od 14,5 milijarde evrov)
Upamo, da vas s tem nismo preveč prestrašili, toda kot rečeno so to dejstva, ki se jih mora zavedati sleherni bančni varčevalec, ki je 100-odstotno prepričan v neomajanost slovenskih bank.
Vprašanje za milijon evrov: Ali ste pripravljeni na bančno krizo?
Na Finančnih trgih bomo v bodoče redno objavljali analize slovenskih in tujih bank ter vas redno obveščali o primernosti in varnosti bank v Sloveniji. Če želite biti med prvimi seznanjeni, se prijavite tukaj oz. VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA (pod sporočilo navedite Analiza varnosti bank v Sloveniji)
Loading ...
