V uredništvo smo prejeli zanimivo vprašanje bralca Žige, zaradi katere se je znašel v dilemi pri vračilu socialne pomoči, ki ga od njega sedaj zahteva Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Poglejmo si njegov primer malo bolj podrobno …
Žigov oče, ki je nedavno preminul, je pred svojo smrtjo prejemal socialno pomoč. Tako kot običajni smrtniki ni niti pomislil, da lahko sedaj njegov ‘dolg’ poplača dedič, torej Žiga. Slednji nam je zatrdil, da oče od uslužbencev na Centru za socialno delo nikoli ni prejel opozorila, da se socialna pomoč lahko vrača nazaj državi in da oče ni nikoli podpisal nobenega dokumenta s tovrstnimi pogoji.
Zaradi velikega ‘pompa’ v medijih pa se sedaj Žiga boji, da mu bodo za vračilo socialne pomoči od očeta vzeli denar kar od plače. Zato ga zanima ali je to pravno sploh možno? Prav tako ga zanima, ali ga lahko ista usoda lahko čaka tudi v primeru dedovanja premoženja?
V zadnjem času je prišlo do številnih ugibanj, kdaj lahko država zahteva vračilo socialne pomoči oz varstvenega dodatka. Tovrstne ukrepe si številni razlagajo na ta način, kot da država spodbuja črpanje socialnih transferjev in onemogoča osvoboditev težkih finančnih situacij, v kateri se znajdejo upravičenci socialne pomoči.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) vračilo neupravičeno prejete pomoči ureja v svojem 48. členu. Tam je zapisano, da se socialna pomoč vrne le, če je ugotovljeno, da je bil prejeta neupravičeno.
Zakon, ki predvideva vračanje prejete pomoči po smrti upravičenca, pa je zapisan v 128. členu Zakona o dedovanju. Če je umrli imel premoženje, lahko država ali občina, ki je umrlemu plačevala socialno pomoč oz. varstveni dodatek, zahteva zmanjšanje dedne mase za višino te pomoči. Tu se smatra, da je prejeta pomoč pomagala ohraniti vrednost premoženja umrlega (dedne mase) in je zato država oz. občina upravičena do dela dediščine.
Prejeto pomoč po očetovi smrti (če zapuščina seveda bo), vračajo dediči v višini, kot jo je preminul prejemal, vendar brez obresti. Nikakor pa ne držijo navedbe o tem, da se ne smete zaposliti oz. da bo dolg poplačan tako, da se Žigatu ‘usedejo’ na plačo.
V posameznih primerih, ko bi takšno vračilo materialno ogrozilo dediče, lahko le-ti od pristojnega CSD-ja zahtevajo oprostitev tega vračila. Če torej upravičenec socialne pomoči z zneskom ne želi obremenjevati dediče, lahko prejet znesek prostovoljno vrne že za časa življenja. Prošnjo za to pošljete na ministrstvo za delo družino in socialne zadeve.
e-obrazec: Predlog prejemnika socialne pomoči za vračilo sredstev prejetih po predpisih o socialni varnosti
V tem primeru bo ministrstvo sporočilo točen znesek, ki ga je potrebno vrniti, ter navodila kako to storiti. Po opravljenem vračilu, prejemnik dobi tudi potrdilo, da so sredstva vrnjena.
Loading ...
Menim, da je že sam naziv “socialna pomoč” popolnoma napačen in zavajajoč. Čemu se temu ne bi reklo raje “socialno posojilo”? Morda zato, ker zveni nenavadno in te besedne zveze nismo vajeni. Pomoč – kaj je že to?
155. člen USTAVE
(prepoved povratne veljave pravnih aktov)
Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.
Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Torej sledi, da bo nova zakonodaja veljala izkjučno od datuma pravnomočnosti oz. veljavnosti in nikakor ne “za nazaj”. Tisti, ki bodo od tega datuma dalje prejemali pomoč, bodo o tem pravilno obveščeni in se bodo lahko odločili kako in kaj naprej. In samo za te, lahko država uveljavlja svojo pravico do povračila!
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) vračilo neupravičeno prejete pomoči ureja v svojem 48. členu. Tam je zapisano, da se socialna pomoč vrne le, če je ugotovljeno, da je bil prejeta neupravičeno.
1. člen 128 zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Uradni list RS, št. 17/91-I) se razveljavi.
2. Razveljavitev začne učinkovati po preteku šestih mesecev od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Poseg v ustavno pravo je kršitev in iztega sprejemanja zakonov brez soglasja ustavnega sodišča kar pa obstaja nekakšen cenzus roka kar bi po pravni presoji moral biti referendum zaradi posega pravic kar niso krivi ljudje za slabo razvitost gospodarstva apak vodilni ki državo upravljajo njim pa do zdaj še nič se ni odvzelo ali zaplenilo kako nepremičnino.