Revizorji so ugotovili, da bi lahko ZDA padle v “fiskalni prepad“, če do konca letošnjega leta ne bodo dvignili davkov in začeli z varčevalnimi ukrepi. Davčne olajšave, ki jih je sprejela še Busheva administracija, se bodo iztekle letos, javno porabo pa naj bi do konca leta znižali za kar 1.200 milijard dolarjev.
Analitiki zato menijo, da bi lahko ta vprašanja privedla do velikih konfliktov v letošnjem volilnem letu. Ameriško finančno ministrstvo je že nakazalo veliko verjetnost, da bo zgornjo mejo državnega zadolževanja potrebno povišati že v začetku leta 2013.
Zadnje tako povišanje je sprožilo politično krizo v Washingtonu, ko je bilo na dogovor o povišanju meje dolga potrebno čakati celo poletje. Kombinacija višjih davkov in globokih rezov v proračunske izdatke sta namreč že v glavah zakonodajalcev v kongresu. Če bo do sprejetja tej ukrepov res prišlo, bi se lahko ameriški državni primanjkljaj zmanjšal za kar 607 milijard dolarjev.
Prav tako je potrebno poudariti, da bi lahko kombinacija višjih davkov za srednji in bogati sloj prebivalstva in zmanjševanje proračunskih izdatkov negativno vplivala na ameriško gospodarstvo. Tako bi ZDA lahko v začetku naslednjega leta beležila negativno rast, ki bi jo lahko že ocenjevali kot začetek vnovične recesije.
Vendar pa vodilni v kongresu ocenjujejo, da se bo gospodarska aktivnost okrepila in pripomogla k 2,3% rasti v drugi polovici leta 2013.
Urad v svojem poročilu ni neposredno omenjal problema višine dolga. Republikanci so že napovedali, da ne bodo dovolili novega povišanja maksimalne omejitve zunanjega dolga, če poleg tega ne bodo sprejeti tudi radikalni varčevalni ukrepi.







































