Naj kupim zlato prek borze ali raje v kovancih, palicah …?

20090521_middle_east_gold_salesjpg

Zaradi objave zadnjega članka Kako najceneje do zlata smo dobili mnoge komentarje (tudi nekaj burnih), češ da nismo izpostavili vseh ustreznih dejstev.

Tako smo denimo naleteli na očitek, da ne smemo metati naložbe v fizične zlato s t.i. derivatimi zlata (npr. GLD ali drugi ETF na zlato), ker naj bi šli za dve popolnoma različni stvari.

Kot rečeno v prejšnjem prispevku smo naredili zgolj primerjavo med stroški provizij pri nakupu fizičnega zlata in nakupu zlata prek borze. Seveda pa so stroški pri nakupu in prodaji naložbe le eden izmed dejavnikov pri odločanju. Pomemben je tudi davčni vidik, prav tako je potrebno opredeliti morebitne prednosti in slabosti posamezne oblike nakupa itd. Kot večkrat poudarjeno v prejšnjem članku vam danes predstavljamo njegovo nadaljevanje …

Na svetu obstaja kar nekaj tako imenovanih kotirajočih skladov oz. ETF-ih (Exchange Traded Funds), ki sledijo gibanju cene osnovnega instrumenta – v tem primeru cenam zlata. S t.i. zlatimi ETF se na borzi trguje na enak način kot z delnicami, največja prednost pa se v primerjavi s fizičnim nakupom zlata kaže ravno v ugodnejših provizijah pri nakupa oz. prodaji.

Poleg Gold Shares ETF z oznako GLD pa je posebej poznani na primer tudi iShares Gold Trust (ETF)  z oznako IAU ali pa GOLD ETFS PHYSICAL GOLD z oznako PHAU. Za še bolj adrenalinsko usmerjene pa obstaja tudi cel kup eksotičnih izvedenih finančnih instrumentov, vezanih na zlato. Ti so primernejši za bolj špekulativne vlagatelje, ki iščejo priložnosti na krajši rok.

Največji tovrstni indeksni sklad, ki kotira na newyorški borzi, je Gold Shares ETF z oznako GLD (slednjega mnogi poznajo tudi kot SPDR Gold Trust Fund). Ta največji ‘zlati ETF’ naj bi (poudarek je na naj bi) na primer imel v svojih zalogah več zlata kot evropska centralna banka oziroma približno toliko, kolikor znašajo zlate rezerve vsemogočne Švice.

Kako najceneje do zlata?

Zakaj naj bi imel?

Nasprotniki nakupa ETF na zlato upravičeno očitajo, da mnogo ETF na zlato pravzaprav nimajo realne podlage v zlatu, kar pomeni, da naložbeni portfelj ETF-a nima 100 odstotkov fizičnega zlata. Glavna slabost ETF-a je se torej kaže v dejstvo, da vlagatelj preprosto ne more zamenjati ETF-a za fizično zlato.

Kar postavimo si preprosto vprašanje – če ETF v našem imenu kupi določeno količino zlata, zakaj ga potem ne bi izplačal v zlatu, ko bi želeli prodajo oz. bolje rečeno zamenjavo?

Mnogi nasprotniki nakupa zlatih ETF-ov denimo upravičeno trdijo, da Gold Shares ETF (z oznako GLD) dokazano ne kupuje fizičnega zlata, saj bi se to brez dvoma poznalo pri prometu in ceni na trgu fizičnega zlata.
gold_etf1

Druga sporna stvar pri tem največjem zlatem ETF-u je tudi ta, da zlato kupuje vsake toliko časa po ogromnih količinah (tudi po 200 ton naenkrat), kar vzbuja dvom pri marsikaterih investitorjih. Zaradi teh nenavadnih potez so se pojavile govorice, ki ponujajo domnevno razlago za tako čudno obnašanje – omenjeni ETF naj bi manipuliral s ceno tako, da kupi zlato od banke HSBC, v kateri ima sefe, banki potem zlato posodi, isto zlato znova kupi, spet posodi banki, ga še enkrat kupi itd…

Toda na trgu obstajajo tudi ETF na zlato, ki dokazano imajo 100% realno podlago v zlatu, torej imajo vsa sredstva 100% v rezervah fizičnega zlata (za tovrstne veljajo predvsem švicarski ETF). Eden izmed tovrstnih ETF-ov s 100% zlatim kritjem je denimo tudi Sprott Physical Gold Trust ETV (oznaka PHYS).

Investicijsko povpraševanje po zlatu je v zadnjih 3 letih zbezljalo za več kot 500 odstotkov. Toda marsikdo ne ve, da je trenutno delež fizičnega nakupa zlata glede na celotno investicijsko povpraševanje po zlatu manj kot 10 odstotkov, iz česar lahko sklepamo, da se večino zlata nakupi prek borze. Zakaj?

Povpraševanje po zlatu ostaja na visoki ravni

Razumljivo je, da investitorji velikega formata ne kupujejo nekaj ton fizičnega zlata in ga nato prenašajo in skladiščijo. Za nakup se raje odločijo prek borze, da si med drugim znižajo stroške nakupa oz. prodaje – zgolj iz stroškovnega vidika je razlika med fizičnem nakupom zlata in naložbo v ‘zlati sklad’ namreč občutna! Veliki in poučeni investitorji tako hitro preračunajo, kako dolgo mora držati pozicijo, da bi prišel na enak strošek, kakor če bi opravil fizični nakup zlata.

Zakonodaja in davek

20090521_middle_east_gold_salesjpgEna izmed prednosti nakupa fizičnega zlata je vsekakor neobdavčenost. To pravilo velja zgolj za zlato, za ostale plemenite kovine pa ne pride v poštev. V primeru nakupa in prodaje ETF pa je po trenutni zakonodaji dobiček od kapitala obdavčen po 20-odstotni stopnji v prvih petih letih, na vsake 5 let pa se stopnja davka zmanjša za 5 odstotnih točk (po 10 letih 10 odstotkov, po 15 letih le še 5 odstotkov), kar pomeni, da je vlagatelj po 20 letih oproščen davka. Iz tega vidika torej definitivno prednjači naložba v fizično zlato.

Povzetek

(Ustrezni) ETF na zlato torej ponujajo dobro naložbo predvsem iz stroškovnega vidika, čeprav je še vedno vprašljiva varnost in dejstvo, ali gre za 100% naložbo v zlato. Na drugi v prid nakupa fizičnega zlata govorijo predvsem neobdavčenost in psihološka varnost oprijemljive vrednosti, slabost pa se kaže predvsem v veliki razliki med nakupno in prodajno ceno fizičnega zlata, ki lahko močno načne dobiček. Izkušeni vlagatelji z večjim znanjem pa lahko t.i. spread pri fizičnem nakupu zlata na različne načine zmanjšajo (nakup in prodajo na nepooblaščenih mestih, fizičen nakup zlata z oznako ‘goog delivery’ v sosednji Avstriji, kjer so ponekod spreadi občutno manjši itd.)

OPOMBA: Zaradi številnih vprašanj in dilem bomo v prihodnje objavili večje število člankov na temo zlato. To NIKAKOR NE POMENI, da ekipa Finančni Trgi priporočajo nakup zlata niti ne pomeni, da svetuje takojšnjo odprodajo. Tovrstni članki so zgolj v izobraževalne namene in lahko služijo kot podpora pri odločanju, še zdaleč pa ne pomenijo priporočilo oziroma nasvet za katerokoli potezo. Preden naredite karkoli, se posvetujte s svojim finančnim svetovalcem. V kolikor imate tudi vi vprašanje, nam ga pošljite na urednistvo@financnitrgi.com in potrudili se bomo, da vam vaše dileme razjasnimo!

 

VARNOST SLOVENSKIH BANK … JE VPRAŠLJIVA?

Preverite, ali je vaša banka med najvarnejšimi v Sloveniji!

Na portalu Finančni trgi smo tudi letos pripravili lestvico najvarnejših bank v Sloveniji. Bilance bank smo prečesali po dolgem in po čez in samo za vas poiskali najvarnejšo banko … Kaj se je od zadnje analize spremenilo, katera banka je danes dobra in katera slaba?

Kateri banki lahko torej zaupamo svoja težko privarčevana sredstva in ob tem mirno spimo? In katere banke so tiste banke, kjer so tveganja še vedno visoka in se jim je mogoče smiselno izogniti?

Priložnost, ki jo ne smete izpustiti iz rok!


Vsi bralci portala Finančni Trgi imate unikatno priložnost, da omenjeno analizo varnosti slovenskih bank prejmete brezplačno na vaš elektronski naslov. Kako?

Kliknite TUKAJ, izpolnite kontaktni obrazec in preverite, kje na lestvici varnosti stoji vaša banka ...

Oddajte svoj komentar

Izvedba (• Dotkomp

Kviz