Na gibanje valut vpliva ogromno faktorjev – od velikosti blagovne izmenjave gospodarstev, do pretoka kapitala, obrestnih mer, inflacije, pozicioniranja špekulantov, iskanje t.i. varne valute, politično stanje države in še bi lahko našteval. Na zelo dolgi rok (nekaj let in več) pa se valute gibajo okoli fundamentalne vrednosti – paritete kupne moči (Purchasing Power Parity – PPP).
Le-ta nam kaže razmerje med cenami košaric dobrin v različnih državah. Poenostavljeno verzijo PPP vsako leto objavi The Economist, katero izračunajo s pomočjo cen hamburgerjev v McDonaldsu (indeks se zato imenuje Big Mac Index). Vsako leto pregledajo, kakšna je cena Big Macov v različnih državah in to pretvorijo v eno valuto (ameriški dolar). Cene, ki jih dobijo, nam pokažejo katere valute so podcenjene (tiste, v katerih je Big Mac cenejši kot v ZDA) in katere so precenjene (Big Mac dražji kot v ZDA).
Kot lahko opazimo iz spodnje lestvice, je glede na Big Mac Index najbolj precenjena valuta švicarski frank, najbolj podcenjena pa indijska rupija.
Vendar pa uporaba Big Mac Index-a ni zelo razširjena, saj OECD objavlja podatke o PPP glede na celotno košarico dobrin v različnih državah, ki pa je med seboj primerljiva (bolj ali manj).
Big Mac indeks se sooča tudi s to težavo, da je povpraševanje po takšni hrani lahko v državah zelo različno, kar lahko močno vpliva na cene. Klasični PPP si lahko predstavljamo nekako takole – imamo neko dobrino (recimo avto), ki ima v eni državi ceno 10.000 enot domače valute, v drugi državi pa 5.000 enot tuje valute. Valutno razmerje bi moralo odražati to razmerje v cenah, torej bi moralo biti razmerje 1:2.
V primeru, da se cena v prvi državi spremeni na 7.500 enot, ne da bi se pri tem spremenilo valutno razmerje, potem se prebivalcem druge države izplača kupovati avtomobile v prvi državi, saj so veliko cenejši (ob predpostavki, da ni veliko stroškov takšnega početja – davki, stroški dobave itd.). Ker bi vedno več denarja pritekalo v prvo državo iz druge, bi se valutno razmerje temu prilagodilo do te mere, da se nakup avtomobila ne bi več izplačal in bi bila tako pariteta cen ponovno vzpostavljena.
V praksi se lahko pariteta cen vzpostavlja kar nekaj časa – tudi do 10 let, zato je PPP vrednotenje valut uporabno le na zelo dolgi rok. Trenutno je najbolj precenjena valuta (izmed pomembnejših) na svetu švicarski frank, sledi avstralski dolar in nato še norveška krona. Najbolj podcenjena valuta je pa trenutno ruski rubelj, sledi turška lira.
Na spodnjem grafu, ki ga je naredil profesor Werner Antweiler (University of British Columbia), je prikazano vrednotenje pomembnejših valut po svetu glede na ameriški dolar. Pa si oglejmo konkretno razlaga: švicarski frank je torej precenjen za 60% proti dolarju, medtem ko je ruski rubelj napram dolarja podcenjen za kar 50%.
In še graf vrednotenja valut s PPP glede na EUR:
Loading ...
