Nam knjigovodska vrednost podjetja kaj pove glede donosov?

Knjgovodska vrednost podjetja (Book Value) nam pokaže, koliko je vredno podjetje po knjigovodski ceni (lahko je prenapihnjena, ampak so odstopanja v primerjavi s tržno ceno majhna). Če nas zanima, ali je delnica nekega podjeta podcenjena (ali precenjena) lahko delimo tržno vrednost podjetja s knjigovodsko vrednostjo in na ta način dobimo t.i. P/B razmerje (Price-to-Book Ratio). Delnice podjetij, ki imajo to razmerje visoko, veljajo za precenjene, medtem ko delnice podjetij z nizkim P/B razmerjem veljajo za podcenjene.

Mentor enega največjih investitorjev v zgodovini Warrena Buffetta, Ben Graham, je že v začetku prejšnjega stoletja omenil, da je dodatna stopnja varnosti v kupovanju delnic z razmerjem P/B nižjim od 1.2 (za podjetja z močno blagovno znamko lahko izjemoma tudi več).

Med leti 1927 in 2010 so podjetja s visokim razmerjem (precenjena) imela v povprečju 11% letne donose, medtem ko so vse delnice imele 13% letno donosnost. Podcenjene delnice podjetij z nizkim P/B razmerjem pa so v tem obdobju prinesle skoraj 16% letne donose.

Vendar pa pri razmerju P/B ni vse tako rožnato kot npr. pri razmerju P/E

Delnice tistih podjetij, ki imajo najnižje razmerje P/B (so v najnižjem decilu oz. najcenejših 10%) imajo tudi zelo visoko tveganje (volatilnost oz. standarni odklon). Zaradi povečane tveganosti, ki si jo lahko razlagamo s tem, da so podjetja tik pred stečajem vedno zelo poceni glede na knjigovodsko vrednost, je kupovanje teh delnic lahko manj donosno od tistih, ki so v drugem decilu (če delnice razporedimo pa velikosti razmerja P/B in nato izberemo tiste, ki so med 10 in 20% najcenejših).

Donosnost teh delnic (drugi decil) je bila v izbranem obdobju še celo višja, saj so dosegle 12,7% donos (geometrično povprečje), medtem ko so delnice v prvem decilu dosegle 11,3% donos, tiste najdražje (zadnji decil) pa le 8,1%. Standradni odklon letnih donosov je bil najnižji pri tistih delnicah, ki so vrednostene primerno (niso ne drage ne poceni glede na P/B), najdražje so imele odklon v višini 23,14%, najcenejše pa kar 29,26%. Delnice v drugem decilu so pa imele manjši odklon od najcenejših (kljub višjim donosom) v višini 23,7%.

Sharpovo razmerje, ki meri presežen donos nad netvegano obrestno mero in standarnim odklonom, je zato najvišji pri poceni delnicah, vendar ne pri najcenejših.

Na spodnji tabeli lahko vidimo donosnost, volatilnost in Sharpovo razmerje po decilih.

Ali lahko torej s pomočjo knjigovodske vrednosti podjetja višamo naše donose? Deloma lahko, predvsem pa z nakupi delnic podjetij, ki imajo nizko P/B razmerje, vendar pa ne najnižje (saj so tista z najnižjim razmerjem ponavadi tudi najbolj tvegana).

Na tej povezavi (FINVIZ) je razvrščeno skoraj 3.300 delnic ameriških podjetij po velikosti razmerja P/B. Veliko sreče pri izbiri najboljših!

V nedeljo je na francoskih volitvah zmagal Francois Holland, kar je poslalo evropske delniške trg nižje. Trenutno je francoski indeks CAC nižje 1,2% kot ob odprtju, nemški DAX je izgubil 1,4%. Slovenski SBI TOP je izgubil največ (-2,2%) in je trenutno pri 594 točkah.

V petek so iz ameriškega statističnega urada za trg dela spročili, da je bilo v mesecu aprilu pridobljeno 115 tisoč delovnih mest, kar je bilo močno pod pričakovanji (170 tisoč). Posledično so vrednost izgubili vsi delniški trgi po svetu, saj je bilo število pridobljenih delovnih mest najmanjše v zadnje pol leta.