Zmagovalci zmagujejo še naprej

Ne samo med profesionalnimi tenisači, tudi med delnicami podjetij na trgu zmagovalci zmagujejo dalje.

Delnice, ki so v preteklih nekaj mesecih imele najvišje donose, imajo višjo verjetnost, da bodo imele višje donose od povprečja tudi v prihodnje. Ta “momentum” efekt močno moti nekatere akademike (oz. njihove teorije), saj bi morali donosi na trgih biti neodvisni od preteklih donosov. Torej momentum efekt v učinkovitih trgih ne bi smel obstajati, saj naj investitorji ne bi mogli dosegati višje donose samo iz javno dostopnih informacij kot je sama cena (oz. pretekli donos).

Poglejmo si, kakšne donose je v preteklosti imela ena izmed strategij, ki izkorišča ta efekt nadaljevanja trenda. Strategija, ki kupuje delnice z najvišjimi donosi v preteklih šestih mesecih in jih drži nadaljno leto, je na ameriških delnicah med leti 1927 in 2010 močno izboljšala donose povprečne strategije “kupi in drži”. Ne samo, da je v povprečju ta strategija bila boljša od celotnega trga (kupi in drži), ampak je bila tudi zelo konsistentna skozi čas – v kar 99% primerov so bili 10-letni donosi višji od povprečja (kupi in drži).

V tem obdobju je naša “momentum” strategija imela v povprečju 17,6% letne donose, medtem ko je celoten trg v tem času imel “samo” 13,06%.

Volatilnost donosov (standardni odklon) strategije je malce višji od trga pri 24,7% (trg 18,5%). Dobra lastnost takšnega načina trgovanja pa je tudi zmanjšanje največjih padcev (od najvišje vrednosti premoženja do najnižje), saj je le-ta bil -78% pri tej strategiji, medtem ko je celoten trg imel največjo izgubo v višini 85%.

Delnice z najnižjim “momentumom” (najnižji donosi v zadnjih 6-ih mesecih) so imele v povprečju le 4,2% letne donose (geometrično povprečje), medtem ko so delnice z najvišjim “momentumom” imele 14,1% letne donose (geometrično povprečje).

Če želimo primerjati donose različnih strategij (predvsem primerjava med strategijo in samim trgov) moramo donose standardizirati, da so med seboj primerljivi. To lahko storimo z uporabo Sharpovega razmerja, ki meri presežen donos strategije nad netvegano obrestno mero, ki pa je deljen s standarnim odklonom. To zmanjša vrednost razmerja tistim strategijam, ki so bolj tvegane (visok standardni odklon) in poveča manj tveganim.

Sharpovo razmerje izbrane “momentum” strategije (ob 5% netvegani obrestni meri) je bilo 0,37, medtem ko je razmerje celotnega trga bilo 0,25.

Vidimo lahko, da je takšen način investiranja res boljši kot pa strategija “kupi in drži”.

V spodnji tabeli lahko vidimo donose, standardne odklone in Sharpova razmerja za različne decile (skupine velikosti 10% vseh delnic razvrščene po preteklih donosih).

Še ena pozitivna lastnost “momentum” efekta je ta, da ni omejen na točno določene delnice, ampak je prisoten pri vseh. Delnice majhnih, velikih, srednjih in vseh drugih podjetij imajo “momentum” efekt, tudi pri vseh različnih sektorjih je prisoten.

Makroekonomski podatki po svetu (G10 države) so v preteklih tednih vedno znova razočarali. Indeks (CitiGroup Economic Surprise Index – Major Economies), ki meri presenečenja makroekonomskih objav, je znova padel v negativno območje (nazadnje med majem in novembrom lani). Maja 2011 je to pomenilo močne padce delniških trgov čez poletje. Se bo zgodba ponovila – le da bo tokrat Španija v središču pozornosti in ne Grčija?