New York: 1:25
London: 6:25
Ljubljana: 7:25
Tokyo: 14:25
Sydney: 16:25
Domov Trgovanje Kateri indikator izbrati pri trgovanju? Magičnih namreč ni ...
Kateri indikator izbrati pri trgovanju? Magičnih namreč ni ...
Petek, 03. april 2009 11:37

indicatorNa trgih samo s spremljanjem cene ne moremo vedno neposredno napovedati, kam bo šel trg, zato si pomagamo med drugim tudi z raznimi indikatorji. Tako je bilo do danes iznajdenih mnogo indikatorjev in raznih algoritmov, ki s preračunavanjem cen iz prejšnjih obdobji, namigujejo na nek vzorec oziroma sliko trga, ki se lahko zgodi v bodoče. Na voljo imamo torej ceno odprtja, zaprtja, najvišjo in najnižjo ceno nekega obdobja. S temi štirimi cenami se računa večino osnovnih indikatorjev.

Preden si ogledamo nekaj osnovnih indikatorjev omenimo še, da se indikatorji delijo na tiste, ki sledijo ceni (sledilni indikatorji) in tiste, ki potujejo s ceno (vodilni indikatorji). Vodilne indikatorje uporabljamo za določanje vstopnih signalov, saj računajo »moment« trga in lahko pokažejo premike, še preden se ti dejnasko zgodijo. Tipičen primer tovsrtnega indikatorja sta recimo Indeks relativne moči (RSI) in Stohastični oscilator (Stohactic oscilator). Sledilne indikatorje uporabljamo predvsem za določanje trenda ter podpornih in odpornih nivojev.


Indeks relativne moči (RSI)

RSI je eden najbolj priljubljenih indikatorjev. Indikator je iznašel J. Welles Wilder in ga objavil leta 1978 v reviji Commodities ter istega leta v svoji knjigi New Concepts in Technical Trading Systems.
Indikator je tako priljubljen, ker ga je relativno lahko interpretirati. Giblje se med vrednostma 0 in 100 in v grobem pove, kdaj je trg precenjen ali podcenjen. Ko je indeks nad 80, je inštrument precenjen, zaradi česar lahko pričakujemo korekcijo ali obrat navzdol, obraten scenarij pa lahko pričakujemo, če je indeks pod 20. Liniji 80 in 20 sta sicer zelo subjektivni, zato lahko pogosto zasledite bolj konzervativne ali bolj tvegane interpretacije teh mej. Za standardeno nastavitev je Wilder predlagal 14 dnevno obdobje izračuna (14 dni lahko prenesemo na 14 obdobij), današnji analitiki pa uporabljajo tudi krajša obdobja. Da lahko sploh izračunamo indeks, pa moramo sprva napraviti razliko med obdobij (zaključna cena današnjega obdobja – zaključna cena prejšnjega obdobja). Pozitivna in negativna obdobja povprečimo z eksponentno sredino, nato pa ti dve povprečji delimo med sabo. Dobljeno razmerje imenujemo relativna moč, ki ga zaradi boljše uporabnosti in interpretacije rajši preračunamo kar v indeks.

Rsi2

Rsi_1

Rsi3


Težava, ki se pojavlja pri indeksu, RSI je v naglih premikih cene. Ker je razlika cen povprečena in eksponentna, imajo cene bližje trenutni večji vpliv, zato se lahko kasneje po naglem premiku cene(spiku) indeks začne čudno obnašati. Podobno se nato zgodi, ko obdobja kjer je bila velika razlika izpadejo iz izračuna. Pri standardni nastavitvi za 14 obdobji bi torej lahko opazili naglo spremembo indeksa, ki je posledica nagle spremembe cene pred 14 obdobji, ker ja ta cena sedaj izpadla iz izračuna.