Evropa kljub vsem zahtevam in denarni pomoči državam v krizi ni uspela upočasniti dolžniške krize v Evropi.
Še več, dolžniška kriza Italije, ki je osmo največje gospodarstvo na svetu in tretje v EU, postaja zadnja izmed držav, ki bo najverjetneje potrebovala finančno pomoč, ter s tem še povečala nezaupanje na finančnih trgih.
Današnji graf prikazuje različno tveganje evropskega dolga z izdajo 10 letnih državnih obveznic (v primerjavi z Nemčijo) za vse države PIIGS (Portugalska, Italija, Irska, Grčija in Španija) od leta 2007 do 2012.
Bežen pregled nam (pre)hitro odkriva, da Italija ni tako rizična kot ostale države PIIGS. A natančnejši pregled nam da popolnoma drugo sliko …

Italija je prav tako v recesiji (BDP pada), s stopnjo brezposelnosti na približno 10% in padajočo industrijsko proizvodnjo. Zadolženost glede na BDP je trenutno pri 120% BDP (ena najvišjih), cena zavarovanja obveznic z nakupom CDS-ov pa vztrajno narašča.
Javni dolg Italije je marca z dobrimi 1.946 milijardami evrov zabeležil nov zgodovinski rekord. To je za skoraj 20 milijard evrov več, kot je javni dolg znašal februarja, medtem ko je leto 2011 država končala tik pod 1900 milijardami evrov dolga.In še eden zanimiv podatek – Italija ima skoraj 2 milijarde evrov primanjkljaja, kar je več kot vse ostale države PIIGS skupaj.
Zaradi razsežnosti italijanske krize pa bo evropska centralna banka zagotovo prisiljena izdati v obtok nov sveženj evrov, kljub temu, da ideološko temu strogo nasprotuje.
Predvsem pa bo zanimivo spremljati, kako bo uspelo Italiji financirati vse preostale letošnje obveznosti v višini 120 milijard €. Španske obveznosti do konca leta izgledajo napram italijanskim smešno majhne (le 36 milijard, če odštejemo odobreno pomoč za banke), pa imajo kljub temu ogromne težave. Bo Italija naslednja, ki bo potrebovala pomoč?
Italija je močno zadolžena že vrsto let. Zakaj je torej sedaj zašla v take težave?
V spodnjem videu Paddy Hirsch odgovorja prav na to vprašanje.







































