»Brez kredita ne moreš nič!«
Tako danes menijo številni ljudje, podjetniki in navsezadnje vsi, ki vidijo edino rešitev iz krize v še dodatnem zadolževanju. Banke že nekaj časa ostajajo v posojilnem krču, denar ne kroži, situacija se zdi brezupna, kako naj sploh nekdo uspe s kakšno idejo, če denarja preprosto ni na trgu?
Pa poglejmo zadevo malo bolj podrobno. Predpostavimo, da znate naredite ali opraviti nekaj, kar trg želi in bi vam kupci za to tudi plačali. Edina ovira pri tem predstavlja dejstvo, da vam banka ne želi posoditi denarja za realizacijo vašega projekta. Toda kjer je povpraševanje, mora biti tudi ponudba, denar je tu zgolj sekundarnega pomena.
Marsikdo pozablja, da je bil denar sprva le sredstvo za izmenjavo, šele kasneje smo ga poveličevali v nekaj, kar nekoga naredi revnega ali bogatega. Tega dejstva se je dodobra zavedala manjša vaška mlekarna, ki je vajeti za financiranje lastne ideje vzela kar v svoje roke.
Neka družina, ki ji banka ni želela odobriti kredita za obnovo domače ekološke mlekarne, se je odločila projekt ponuditi neposredno someščanom – potencialnim kupcem. Z inovativnim pristopom v obliki kravjega kostuma so začeli trkati od vrat do vrat in iskati investitorje – v zameno za ‘mlečni vložek’ so ponudili vse izdelke iz njihove eko kmetiji. Kdor se je torej odločil kupiti delež v vrednosti npr. 20 evrov, mu je ta delež zagotavljal, da lahko v roku enega leta po začetku delovanja nove mlekarne zamenja to vsoto za izdelke v vrednosti 22 evrov (torej 10% donos). Potrebovali so le teden dni, da so zbrali celotno vsoto (200 tisoč evrov) za obnovo mlekarne.
Ta primer pa še zdaleč ni osamljen – obstaja veliko primerov, kjer je bil vložek investitorjev zamenjan v različnih oblikah – v denarnem deležu, obrtniškem deležu itd. Poznan je npr. nedaven primer, kjer je neka lokalna španska pekarna v zameno za delo obrtnikov pri obnovi pekarne plačala kar s kruhom in pecivom. Očitno so ‘obveznico’ peka, ki ga poznajo, imeli raje kot obveznico države, ki ji ne zaupajo.
Zgornja primera sta lep dokaz, da vedno ne drži, da je vse odvisno od denarja – včasih je denar tudi odvisen od nas!









































Ja, vse lepo in prav, ce zivis kjerkoli v svetu, razen v Sloveniji…
Vse inspekcijske sluzbe, ki jih premore nam dezela, bi se na hrbet obesile nadobudnezem iz zgoraj opisanega primera…
Menjava?? Kje pa, davek je treba placati, pa sosedsko pomoc se ne more tukaj priznati…
Spoštovani nano,
Davek je potrebno plačati le, če se za opravljeno delo izda račun. Če delo poteka na volanterski ravni oz. kot dobrodelno delo, bi težko izpodbijali sosedsko pomoč … Seveda nastane problem, če bi to začel delati vsaka ‘vas’, država zagotovo ne bi dopuščala tovrstno prakso… namen članka je bil predvsem v tem, da nekatere ne ustavi, če BANKA reče NE, vsak pač išče drugo pot (tudi z inovativnostjo)
Lahko pa bi davek s kruhom plačal. Država bi morala biti zadovoljna. Ah saj takintak nikoli ni zadovoljna. Vedno več… Včasih je bla desetina, danes pa je pedesetina. Je bi ga…
Odlično, da objavljate takšne primere.Itak je jasno, da so največji podjetniki začeli kariero s praznimi žepi in so se namesto na banke, naslanjali na svojo vizijo, vztrajnost in prijeme. Tako so tudi takoj dobili feedback me d ljudmi na terenu, obenem pa potencialne stranke. Pri nas pa še vedno stoka večina, da nič ne more, ker banke ne dajo. Ampak naši bankirji itak niso sposobni oceniti talenta projekta niti pod razno, so pa sposobni kreditirati predvsem projekte, ki (pro)padejo, še preden se začnejo. Kdor čaka samo na banke, ta nikoli ne dočaka.