Pot iz krize in kako se države razdolžujejo…

dolgovi

V tokratnem prispevku si bomo pogledali različne poti, ki so si jih posamezne države izbrale pri zniževanju dolga glede na svoje prihodke. Zniževanju dolga pravimo razdolževanje. Večina največjih držav je bila v razdolževanje prisiljena, saj je dolg postal nevzdržen. Države pa so izbrale različne načine, kako zmanjševati dolg. Nekatere so pri tem bolj, nekatere manj uspešne.

Tudi v zgodovini razdolževanj smo bili priča različnim uspehom oz. neuspehom. Nekateri primeri razdolževanja so bili uspešni, nekateri precej manj. Kakšne posledice prinese razdolževanje, pa je odvisno od tega, kako hitro je, kakšne so varčevalni ukrepi , kako se bogastvo seli od tistih, ki ga imajo do tistih, ki ga nimajo, ter kakšna je monetizacija dolga.

Večina razdolževanj, ki smo jim bili priče v zgodovini, se ni končala uspešno predvsem zaradi nepoznavanja problemov s strani centralnih bankirjev. Razdolževanje namreč ni pogost pojav, večina ljudi mu je priča enkrat v življenju. Ljudje, zadolženi za ekonomsko politiko, tako probleme rešujejo s poskušanjem, to pa se hitro lahko končna zelo slabo.

Izredno težko je namreč najti pravo pot med varčevanjem, zniževanjem ravni dolga,  transferji premoženja in monetizacijo dolga. Varčevanje države namreč pomeni, da bo nekdo imel manjši prihodek, kar pomeni, da bo manj trošil, kar ponovno privede do manjših prihodkov države. Tak cikel je izredno nevaren in lahko vodi v kaotične razmere v državi.

Na drugi strani previsoka montizacija dolga lahko privede do visoke inflacije, kar pa pomeni čisto druge probleme. Tudi transformacija premoženja – višji davki lahko privedejo do stavk, kaosa in tako dalje, če niso primerno zasnovani.

Pa saj gre! Francozi zmanjšali javni dolg.

Država se s problemom najprej sreča tako, da se rast dolga ustavi, kar privede do recesije. Dolg v primerjavi z dohodki posledično naraste, cene finančnih instrumentov pa strmoglavijo. Priča smo bankrotom, prestrukturiranju in večji brezposelnosti. To fazo so ZDA, Nemčija in nekatere preostale evropske države že končale. Drugače pa je v Španiji, Italiji in tudi Sloveniji. Prav mi se bomo težave lotili kot ena izmed zadnjih držav na svetu.

V prvi fazi smo priče visokim izgubam v bančnem sistemu, saj banke poslujejo z visokim vzvodom. Odpis dolžnika v višini na primer 10 odstotkov za banko, ki posluje z vzvodom 1 proti 10, seveda predstavlja veliko večji problem. V tej fazi večina držav poskusi z varčevanjem.

Nekatere države druge izbire nimajo, za druge predstavlja varčevanje normalno reakcijo na problem. V zgodovini uspešega varčevanje ne poznamo, politiki so se pri tem opekli in se zatekli k drugim rešitvam. Ben Bernanke ali učenec velike depresije, kot mu pravijo nekateri, se za varčevanje ni odločil.

Ameriška centralna banka je namreč z raznimi operacijami monetizirala zadostno mero dolga, da so se finančne razmere popravile. Kakšnemu govoru o varčevanju v ZDA nismo bili pričeNasprotno pa je v Italiji in Španiji ter nekaterih vzhodnoevropskih državah. Tam smo priče visokim rezom države v javni sektror. Lahko rečemo, da se temelji države pišejo na novo.

To je tudi pravilna smer, saj so nekatere ekonomske politike v preteklosti naredile državo nekonkurenčno. Prav tako so državo ugrabili različni lobiji in interesne skupine. Njihov ekonomski sistem pa je skupek tako trdega kapitalizma kot tudi socializma.

Ko so uspešno sprejeli težke ukrepe, ki so stvari postavili na bolj »normalne« temelje, pa je na pomoč priskočila tudi evropska centralna banka z nakupi njihovih obveznic. Kupovali pa so tako manj zavarovane obveznice kot tudi daljše ročnosti.

Vidimo, da je pot iz trenutne krize zelo zahtevna. Veliko je poskušanja, veliko različnih sestankov. Odločitve, ki jih sprejemajo politiki, niso politične, ampak zahtevne, saj jim ljudstvo nasprotuje. Vseeno pa pri nekaterih državah vidimo, da problem ni nepremagljiv.Seveda pa se ga je potrebno lotiti na pravilen način.

Avtor: David Zorman, upravitelj KD Skladov 

Vir: KD skladi.si 

KATERO SLOVENSKO DELNICO SE SPLAČA KUPITI?

Udeležite se brezplačnega dogodka in iz prve roke izvedite, katere slovenske delnice se splača ta hip kupiti!

Na portalu Finančni Trgi smo se odločili, da prečešemo slovenski borzni trg in za vse naše bralce poiščemo podcenjene in atraktivne slovenske delnice.

Naše ugotovitve bomo predstavili na GZS-ju v torek, 7. oktobra ob 18h na na ekskluzivnem dogodku Katero slovensko delnico se splača kupiti?

Brezplačna priložnost za prijavo, ki jo ne smete izpustiti iz rok!


Vsi bralci portala Finančni Trgi imate edinstveno priložnost, da se na ta dogodek brezplačno prijavite. Kako?

Kliknite TUKAJ, izpolnite e-obrazec za prijavo in pridite v torek, 7 . oktobra po težko pričakovan odgovor na večno dilemo – katero slovensko delnico izbrati in zakaj?

Oddajte svoj komentar

Izvedba (• Dotkomp

Kviz